Razkošno poletje nenavadnega leta

Lanskemu ljubljanskemu festivalu je Darko Brlek ponosno dodal nalepko legendarni, za letošnjega, o katerem je v sklepnem poročilu zapisal, da je festivalsko poletje v nenavadnem letu, ko so številne festivale preprosto odpovedali, kljub mnogim oviram zapolnil z nastopi vrhunskih slovenskih in tujih umetnikov v skoraj neokrnjenem obsegu, bi verjetno lahko dodal oznako čudežni.

Oseminšestdeseti Ljubljana Festival je bil edini festival v takšnem obsegu, v Evropi in tudi na svetu, ki si je utrl pot med ljudi, so organizatorji poudarili v sklepnem poročilu, Brlek pa je spet lahko ponovil prepričanje, ki ga zmeraj omenja častni pokrovitelj, ljubljanski župan Zoran Janković, namreč, da kultura ni razkošje, ampak potreba in naložba, naložba, ki postane užitek.


 

Brez jasnih navodil

Do tega užitka po organizatorski plati letos ni bilo preprosto priti, saj je bilo treba ves čas ugotavljati, kaj je po izbruhu koronavirusne bolezni sploh mogoče in izvedljivo. Konec aprila je Brlek za Delo povedal: »Vsekakor bi nam bilo precej laže, če bi, tako kot je to storila nemška vlada, tudi naša vlada dala jasna navodila.« Minister za kulturo je takrat na vprašanje Dela o navodilih organizatorjem javnih kulturnih prireditev odgovoril le to, da ni pravi naslov za tako vprašanje.

​Kljub oviram je festivalu uspelo veliko več od pričakovanega tudi ob zahtevanem znižanju števila obiskovalcev (na Kongresnem trgu bi lahko v varni razdalji namestili 1722 sedežev, je izračunal Brlek, a je bil vstop na prizorišče dopuščen le petstotim). Najprej so delali trije, krizni štab, potem devet ljudi, uprava in od 1. julija vse osebje festivala. »Potem pa smo res začeli, bilo je, kot da bi nas spustili z verige. Ves čas sem bil seveda na telefonu in zbiral podatke ter na sestankih prek zooma in po skypu ugotavljal, na koga sploh lahko še računamo, kdo sploh še lahko dela.«
 

Beethovnovo leto

V Beethovnovem letu jim je uspelo izvesti najpopolnejši pregled orkestralnih in komornih Beethovnovih del z odličnimi solisti, od Charlesa Dutoita in Dubravke Tomšič Srebotnjak (na programu otvoritvenega koncerta sta bila Beethovnov 3. klavirski koncert in Deveta simfonija; Dutoitu je odpadlo šest dirigiranj Devete po vsem svetu, ostal mu je le ljubljanski nastop) do nastopa Irene Grafenauer, ki je eden med njenimi redkimi, in Mateta Bekavca z Mozartovim večerom ter Lane Trotovšek in Marie Canyigueral, ki sta v Viteški dvorani izvedli vseh deset Beethovnovih sonat za violino in klavir.

V Ljubljano so prišli Ana Netrebko z možem, azerbajdžanskim tenoristom Jusifom Ejvazovim, z večerom opernih arij ter tenorist Jonas Kaufmann in še mnogo drugih, muzikal Lolita gledališča LDM Nova scena iz Sankt Peterburga, kot kaže, še prihaja ta mesec. Ob vseh vrhunskih imenih je Brlek septembra poudaril eno: »Kljub vsem prireditvam, kljub vsem stikom, ki smo jih imeli z ljudmi, nihče ni zbolel za covidom-19.«

 

Da bi sponzorji ostali v dobri kondiciji

Lani je Brlek v pogovoru za Delo povedal, da bi – če bi se festivalski proračun povečal – pomislili tudi na lastne produkcije, nenavadno leto pa je te načrte spremenilo: če se bodo težave z mobilnostjo nadaljevale, bodo lahko le lastne produkcije tiste, ki bodo lahko zadovoljile visoke standarde ljubljanskega občinstva, je prepričan.

Prihodnje leto bo po Brlekovem mnenju zelo zahtevno, vsi organizatorji festivalov so imeli padec produkcije, a to ne sme trajati. Ustanovitelja festivala in sponzorje bo poskušal prepričati, da se mora festival nadaljevati in prihodnje leto doseči najmanj raven iz leta 2019. To je cilj, a odvisen od razmer, ki jih zdaj ne poznamo.

Hkrati upa, da bodo tudi sponzorji kljub težavam ostali v dobri kondiciji, za kulturne turiste, ki jih je bilo zaradi letošnjih okoliščin pričakovano manj, ga ne skrbi, so že tu in še bodo prihajali. Edino, kar ga skrbi ob pogledovanju v prihodnost, je povečevanje družbenih razlik, kar je po njegovem mnenju prinesla prav koronavirusna kriza: »Privilegirani so postali še bolj privilegirani.«