Dokument, ki smo ga čakali desetletja

Odkar je Slovenija samostojna država, se pogovarjamo, kdaj bomo premožni kot druge primerljive države. Ključ se skriva v produktivnosti in ekipa okrog ekonomista dr. Dušana Mramorja je pripravila akcijski načrt za višjo rast in produktivnost. Slovenija je tako dobila dokument, ki smo ga v samostojni državi čakali desetletja.

Za suhoparnim naslovom Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti se na 147 straneh skriva recept, kako Slovenijo spraviti med najboljše. Akcijski načrt je nastal kot raziskovalni projekt na pobudo Observatorija Združenja Manager, ni pa odgovor pri iskanju rešitve za izhod iz krize, ki jo je povzročila epidemija covida-19, poudarja Dušan Mramor. Je pa marsikaterega od ukrepov mogoče uporabiti tudi kot priložnost za izhod iz krize, na primer na področju vlaganja v infrastrukturo.

Kdo je bil v najboljši ekipi

Načrt je bil širši javnosti prvič predstavljen na jesenskem Managerskem kongresu v Portorožu. Mramor je v ekipo povabil sokoordinatorico dr. Polono Domadenik, dr. Matjaža Komana, dr. Janeza Prašnikarja, dr. Jožeta Sambta in dr. Aljošo Valentinčiča, vsi so sodelavci Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, pridružil pa se jim je tudi urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin.

Akcijski načrt izhaja iz dejstva, da je ključni problem Slovenije staranje prebivalstva in da se do zdaj noben recept ni izkazal za koristnega. Edina rešitev za vzdržnost javnih financ v prihodnosti je povečanje BDP, in sicer s povečanjem deleža delovno aktivnega prebivalstva, z višjo rastjo produktivnosti in omejevalnimi ukrepi za pokritje preostalega primanjkljaja. Raziskovalna ekipa je na primeru Avstrije ugotavljala, kje Slovenija najbolj zaostaja v razvoju, opredelili so vzroke zaostajanja ter predlagali najbolj perspektivne in izvedljive ukrepe za zmanjšanje zaostanka.

Kje so največji zaostanki

Izhajajoč iz ugotovitev, kje je ta naš primanjkljaj najbolj skrb vzbujajoč (javna in zasebna vlaganja v kritično infrastrukturo ter »mehki« dejavniki produktivnosti na ravni države in podjetij), so avtorji akcijskega načrta predlagali več ukrepov. Med najpomembnejšimi so intenzivnejše javne naložbe v raziskave in razvoj, gradnja manjkajoče raziskovalne infrastrukture, bistveno povečanje kapitalskih vlaganj v podjetja na ravni EU, oblikovanje skupnih platform za spodbujanje vlaganj v R & R, uvedba merjenja stroškov administrativnih bremen, ukrepi za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ukrepi za spodbujanja razvoja novih tehnologij, za trajnostno vodenje podjetij in podobno. Za uspeh akcijskega načrta je nujen čvrst družbeni dogovor med družbenimi skupinami. Vsaka družbena skupina prevzame polno odgovornost za svoj del in celoto, v prvi fazi vlada, delodajalci, delojemalci.

V akcijskem načrtu je zbranih kar 38 ukrepov, in sicer da so čim bolj neodvisni in dajejo izvajalcem, predvsem vladi, dovolj proste roke pri razmeram ustrezni izbiri in izvedbi ukrepov. »Izogniti smo se želeli siceršnjim izgovorom, da ker nekaj drugega ni bilo narejeno, ni bilo mogoče narediti ničesar,« pravi Mramor. Akcijski načrt je tudi recept za dolgoročni vzdržni razvoj Slovenije, poudarja Mramor. Med najpomembnejšimi področji za uresničitev cilja vzdržnega razvoja Slovenije poudarja okoljevarstvo, pravno državo in korporativno upravljanje, ki so najbolj kritična in imajo močan vpliv na vsa druga področja.

Kdo bo vse to plačal?

Izvedba nekaterih idej ne potrebuje veliko denarja, pač pa spretno vladno ekipo, ki bo spremembe implementirala. Po drugi strani pa so nujna znatna vlaganja, posebno v infrastrukturi, denimo pri gradnji tretje osi, gradnji energetske infrastrukture. Kako to financirati? »Slovenija je dobila 11,2 milijarde evrov, ki jih lahko porabi v prihodnji finančni perspektivi. Ta denar lahko vložimo v projekte, ki nam bodo omogočili doseganje večje produktivnosti,« menijo avtorji akcijskega načrta. Paziti je treba samo, da ne bo ponovila napak iz preteklosti in jih bo hitro porabila za prave namene.