Novi inzulin kot prelomno odkritje za sladkorne bolnike

Za predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana Andreja Janeža je v teh dneh za vse druge predstojnike v bolnišnicah največji izziv organizirati zdravljenje bolnikov v času epidemije. Od trinajstih specialistov za diabetes, kolikor jih je zaposlenih na oddelku, so vsak dan kar štirje prerazporejeni na zelo težka delovišča k bolnikom s covidom-19. Za znanstveno delo imajo še manj časa kot prej. »Raziskujemo v prostem času, če ga kaj imamo,« pravi Janež, vodja evropskega dela raziskave o novem inzulinu, ki se kaže kot prelomno odkritje pri zdravljenju sladkornih bolnikov.
 

Novi inzulin

»To je prvi bazalni inzulin na svetu, ki ima velik potencial, da bo spremenil zdravljenje diabetesa tipa 2,« je povedal sogovorec. Če bo šlo vse po načrtih, se sprememba zdravljenja obeta leta 2023, ko naj bi bilo po končani tretji fazi kliničnega testiranja novo zdravilo predvidoma registrirano. Namesto vsak dan bodo bolniki s sladkorno boleznijo inzulin lahko dobili le enkrat na teden, kar bo zelo povečalo kakovost njihov življenj. »Veselimo se sodelovanja v tretji fazi kliničnega preizkušanja zdravila, kar pomeni tudi, da bomo slovenskim bolnikom lahko omogočili dostop do nove učinkovine,« je napovedal Andrej Janež, tudi soavtor strokovnega članka o tem zdravilu. Izšel je v ugledni The New England Journal of Medicine, najvplivnejši medicinski reviji na svetu.

Najbolj razširjena nenalezljiva bolezen

Brez znanstvenoraziskovalnega dela kliničnih zdravnikov se medicina ne bi razvijala, kakor se. V razvitih državah imajo zdravniki v univerzitetnih klinikah za raziskovanje na voljo čas v okviru rednega delovnika. Denimo v Avstriji ali v Veliki Britaniji se zdravnik v univerzitetni bolnišnici tri dni na teden posveča pacientom, dva dni pa usmerjeno raziskuje. Pri nas tudi kadar ni epidemije, ni tako. Zdravniki v UKC se posvečajo znanosti v prostem času, ob popoldnevih in ob koncih tedna, ker jih je premalo, da bi lahko znanstveno delali v službi. Krog izgorelosti je pri slovenskih zdravnikih tudi zato sklenjen veliko prej kot v razvitejših državah. A sogovorec se nad tem ne pritožuje. Toda zdaj, ko je udarila epidemija, ki še dodatno izčrpava osebje, si tudi zaradi znanosti želi, da bi covid-19 čim prej premagali.

»Za medicinsko znanost je zelo pomembno, da se bomo zdravniki raziskovalci spet lahko začeli strokovno družiti in sodelovati v novih projektih,« pravi zdravnik, ki ga uvrščajo med vodilne strokovnjake za zdravljenje sladkorne bolezni v svetu.

Diabetes je bolezen sodobnega časa, povezana je s premalo gibanja in čezmerno telesno težo. Je najbolj razširjena nenalezljiva bolezen na svetu. Ocenjeno je, da je v svetu že pol milijarde bolnikov s sladkorno boleznijo, v Sloveniji pa okoli 140.000, med njimi je približno 33.000 takih, ki jim bo odkritje novega inzulina izboljšalo življenje. Število bolnikov se bo zaradi staranja prebivalstva še povečevalo; na prelomu stoletja naj bi jo imel vsak deseti prebivalec planeta. Slovenija se po zdravljenju sladkorne bolezni tudi po zaslugi dela prof. dr. Janeža uvršča med najuspešnejše države EU.
 

Stres še poslabša stanje

Med epidemijo covida-19 je še posebno pomembno, kako bolniki s sladkorno boleznijo nadzirajo raven sladkorja v krvi, pove. »Sladkorni bolnik ima večjo verjetnost težjega poteka covida-19 zaradi pridruženih bolezni, slabše izhode zdravljenja, večje je tveganje za smrt. Po drugi strani se bolniki, ki se med epidemijo še manj gibljejo in manj družijo, znajdejo v hudih življenjskih stiskah, v stresu so zaradi pomanjkanja družbe, strah jih je pred izgubo službe, izgubo svojcev, vse to slabo vpliva na urejenost sladkorne bolezni. Dobro vodenje bolezni je zato v tem času še pomembnejše,« pojasni. Zdravniki diabetologi v ljubljanskem UKC tudi zato delajo v času epidemije še več.

Kako doživlja čas epidemije osebno? »V času epidemije sem spoznal, kaj pomeni hrepenenje. Hrepenimo po stari normalnosti, po človeških stikih, po izmenjavi mnenj, po potovanjih. Izkazalo se je, kako pomembno je živeti za drobne trenutke, ki nas razveseljujejo,« je dejal Andrej Janež.