V nadaljevanju preberite:

Napredovanje slovenskih nogometnih prvakov v osmino finala konferenčne lige morda ni dosežek, ki bi zapiral usta, kljub vsemu so se med 16 najboljših uvrstili na primer tudi prvaki BiH, prvenstva, ki na Uefini lestvici kotira nižje kot slovensko. A je tudi res, da vsi drugi klubi prihajajo iz bistveno močnejših lig, Celje in Borac sta tako rekoč eksota.

Slovenske prvake pooseblja Albert Riera. Ni bil prvak, a je ustvaril prvaka. Njegovo dojemanje nogometa in vztrajanje pri njem si privoščijo redki trenerji, zgolj tako nori, predrzni in samozavestni, kot je on. Njegova ideologija nima veliko sledilcev, ima pa veliko oboževalcev. Saj veste, trenerji so raje bolj konservativni in premišljeni – vse to, kar Riera ni. In to ga zaznamuje že celotno kariero, vključno z igralsko, ki je bila odlična in vihrava ter tako raznolika, da je Majorčanovi neskončni samozavesti dodala splošno razgledanost, ki je zelo pomembna za delovanje v drugih okoljih in kulturi. In še pomemben podatek: Albert Riera na srečo ni šarlatan.

Celjani so darilo. Selekcija je bila sestavljena in ustvarjena za spektakel na igrišču. Največjo korist bi lahko imela tudi slovenska reprezentanca, zato se nagibam k tezi, da je Albert Riera hkrati najmočnejši adut selektorja Matjaža Keka.