
Neomejen dostop | že od 14,99€
V Portorožu poteka 18. Poslovno-finančni sejem (PFS), ki ga organizira medijska hiša Delo v sodelovanju z dr. Jožkom Peterlinom, ustanoviteljem Smartfina. Tema sejma je vloga obratnega kapitala. Udeležence sejma je najprej pozdravila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša.
»Če denarja v podjetju ni, se vse ustavi. Kdor je v finančni stiski, plačuje drago in prodaja poceni,« je med predstavitvijo vsebine povedal Peterlin in dodal: »Bilance so vsako leto enake, v poslovnih financah pa se stvari spreminjajo, vsako leto so drugačne prioritete in poudarki,« je povedal.
Robert Kristanc, strokovnjak za kreditna tveganja.
Pomembno je, da se ukvarjate z obratnim kapitalom. Prvi korak pri tem je, da imate vsaj osnovni pregled nad zalogo, dobavitelji in terjatvami, pravi Robert Kristanc, Strokovnjak za kreditna tveganja. Kristanc je predstavil simulacije, kaj se zgodi z obratnim kapitalom, če se poslovanje podjetje poveča, denimo, da podjetje pridobi novega kupca in kupi nov stroj. Kristanc opozarja, da se pri rasti poslovanja denarni tok v prvih mesecih po širitvi proizvodnje zniža in lahko postane negativen. Finančni primanjkljaj se poglablja, preobrat se zgodi šele nekaj mesecev zatem. Pojavi se vprašanje, kako financirati ta primanjkljaj. Možnih je več pristopov, agresivni podjetnik bo vzel kredit z ročnostjo šestih mesecev, previden podjetnik pa več kredita z daljšo ročnostjo. Kaj je prav in kaj narobe? »Enopomenskega odgovora ni. Potrebno je razumeti, da bo potreba po obratnem kapitalu in da to naslovimo pred investicijo.«
»Z unovčevanjem terjatve se je potrebno začeti ukvarjati, ko sklepamo posel. Če se začnemo ukvarjati s terjatvami, ko ne dobimo plačila je to prepozno,« je povedal Primož Raktelj, pravnik. Raktelj opozarja, da je večje kot je podjetje, večja je verjetnost, dolgega plačilnega roka. Dolgi plačilni roki so vir financiranja podjetja. Skoraj polovica podjetij (47 odstotkov) v EU se sooča s težavami zaradi nepravočasnega plačila 2023, 4 odstotke več kot leta 20222, največje povečanje v zadnjih petih letih in vrnitev na raven iz 2019. Obstajata dva tipa dolžnikov. Prvi so takšni, ki ne morejo plačati, drugi pa so takšni, ki nočejo plačati, saj ni nobenih sankcij. Kaj narediti, če ne računa ne dobimo plačano? »Sodišče je najslabša možnost. Drugi postopki so interni postopki izterjave terjatev, sledi faktoring, najem agencije, ki se ukvarja z izterjavo terjatev. V praksi se dogaja, da podjetja čedalje več izterjav prepuščajo zunanjim partnerjem.«
Raktelj opozarja, na EU direktive, ki obravnavajo zamude pri plačilih. Več v članku: Direktor je odgovoren za učinkovito upravljanje obratnega kapitala
Poslovni dogodki, kot 18. PFS so možnost za mreženje. Tri principe mreženja je predstavil Jernej Pirc, nacionalni direktor BNI Adria.
Tjaša Repše, Armat. Armat se ukvarja z dvema področjema. Prvi je gradnja proizvodnih, skladiščnih objektov za velike poslovne stranke. Drugi je izdelava nadstreški za fizične osebe. Oba tipa strank zahtevata različne pristope pri zagotavljanju obratnega kapitala. Predstavlja izkušnje Armata v težkem poslovnem obdobju, ko je izbruhnil kovid. Pojasnila je, da je podjetje bilo na šok, ko ni bilo materialov, nepripravljeno. Materiale je bilo potrebno nakupiti na zalogo, podjetje je ostalo brez likvidnosti. Da bi projekte končali, je bilo potrebno projekte dokončati in začeti izstavljati račune. Podjetje je bilo izpostavljeno do dveh bank, v težji likvidnostni situaciji pa so dobili pomoč tretje banke. V kriznih situacijah je pomembno, s kakšnimi poslovnimi partnerji sodeluješ.
Srečko Frumen, Var:
Podjetje Var dela izdelke za avtomobilsko industrijo. Izdelujejo orodja, imajo pa tudi proizvodnjo izdelkov. Obe dejavnosti v podjetju imata različna načina potreb po zagotavljanju obratnega kapitala.
»Smo nezadolženi, pot do tega pa je bila dolga. Celotni tim v podjetju se je dve leti ukvarjal z izboljšanjem solventnosti. Za ključne kadre smo organizirali delavnice. Poizkusili smo raziskati razloge, zakaj je podjetje prišlo v situacijo, da ni bilo dovolj denarja. Zastavili smo si vizijo, da kot manjše podjetje ne bomo več pristajali na nerealne zahteve kupcev.
Gašper Kuhta, Tech-Gum:
»Terjatve so likvidne toliko, kolikor na kupec potrebuje,« pravi Gašper Kuhta. O odvisnem poslovnem razmerju govorimo, ko kupec pomeni več kot polovico našega letnega prometa. Tak kupec bo pritiskal na vas, tako s cenami kot s plačilnimi roki, pravi Kuhta. Pred pogajanji je potrebno določiti meje zadolževanja. Po tem koraku je potrebno določiti kazalnike s katerimi se omejimo. »Naše interne omejitve so strožje kot bančne omejitve, zato lahko mirno spimo,« pravi Kuhta. Pogajalsko moč nam daje to, da znižujemo odvisnost od glavnega kupca, pojasni Gašper Kuhta. Z banko se zmeraj pogajamo pred pogajanji s kupci, saj želimo imeti zagotovljene kreditne linije.
Aleksandra Kregar, Habitus consulting
»Kot svetovalka opažam, da podjetja dajejo večji fokus strategiji manj pa kulturi podjetja,« je povedala Aleksandra Kregar. Ključno je, da sta strategija in kultura usklajeni. Kultura podjetja se skoz čas menjuje. Ni enako ali podjetje raste ali se krči, ali gremo v prevzem in podobno, pove Kregar. »Cilj je imeti angažirane, zadovoljne zaposlene.« V podjetju je potrebno vzpostaviti kulturo, kdo lahko v podjetju dela in kdo ne. Ne more vsak delati v podjetju. Kultura je tudi, kako se zaposluje, odpušča, kako se slavijo zmage in podobno. Lahko se zgodi, da se v podjetju pojavijo silosi. Nabava, prodaja, razvoj, informatika in tako dalje. Silosi so lahko med oddelki, nadstropji, pisarnami. To je odraz, da se kultura ne ustvarja sistem
Komentarji