V zaostreni trgovinski vojni med Kitajsko in Združenimi državami Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa je Peking potegnil enega svojih najmočnejših adutov. V začetku aprila je kitajska vlada na seznam blaga z nadzorovanim izvozom dodala sedem strateško pomembnih redkih zemeljskih kovin, kar predstavlja neposreden odgovor na nove ameriške carine in močno povečuje pritisk na ameriško gospodarstvo ter obrambno industrijo, poročajo tuji mediji.

Redke zemlje oz. redke rudnine – skupina 17 kemijskih elementov – so kljub svojemu imenu razmeroma pogoste v zemeljski skorji, a redko najdene v koncentriranih nahajališčih, njihovo pridobivanje in zlasti rafiniranje pa sta tehnološko zahtevna in okoljsko obremenjujoča procesa. Prav na tem področju Kitajska absolutno prevladuje; po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki jih navaja CNN, Kitajska ne le da pridobi 61 odstotkov vseh redkih rudnin na svetu, ampak nadzoruje kar 92 odstotkov svetovnih zmogljivosti za njihovo predelavo (rafiniranje). ZDA in druge zahodne države so tako že desetletja močno odvisne od kitajske dobave teh ključnih materialov.

Omejitve kot odgovor na ameriške carine

Nove omejitve, ki zahtevajo posebno vladno dovoljenje za izvoz sedmih redkih zemelj in izdelkov iz njih (kot so magneti), je Peking uvedel kot povračilni ukrep za nove carine Trumpove administracije, ki vključujejo osnovno desetodstotno carino na večino uvoza ter višje, ciljane stopnje za države z velikimi trgovinskimi presežki z ZDA, kot je Kitajska. Carinska obremenitev za kitajsko blago zdaj dosega tudi do 245 odstotkov. Kitajska sicer poudarja, da si želi dialoga, a na podlagi »enakosti in spoštovanja«, ter da se trgovinske vojne ne boji, poročajo tiskovne agencije.

Kitajska uradno utemeljuje nadzor nad izvozom redkih zemelj z njihovo uporabo v naprednih tehnologijah in močnih magnetih ter posledično z njihovim statusom blaga dvojne rabe (s civilno in vojaško uporabnostjo). FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Kitajska uradno utemeljuje nadzor nad izvozom redkih zemelj z njihovo uporabo v naprednih tehnologijah in močnih magnetih ter posledično z njihovim statusom blaga dvojne rabe (s civilno in vojaško uporabnostjo), piše Bloomberg. A analitiki so si edini glede pravega namena. »Ti izdelki in elementi neposredno vplivajo na razvoj ključnih tehnologij in podpornih industrij na drugih večjih trgih,« je za Bloomberg dejal David Merriman, direktor raziskav pri svetovalnem podjetju Project Blue. »To izboljšuje pogajalski položaj Kitajske.«

Kitajska ne le da pridobi 61 odstotkov vseh redkih zemelj na svetu, ampak nadzoruje kar 92 odstotkov svetovnih zmogljivosti za njihovo predelavo (rafiniranje). FOTO: Steve Marcus/Reuters

Zanimivo je, da med omejenimi (vsaj za zdaj) nista neodim (Nd) in prazeodim (Pr), najpogostejši redki zemlji, ključni za stalne magnete v motorjih električnih vozil in vetrnih turbinah. ZDA so sicer pred kratkim znova zagnale nekaj predelave teh dveh kovin v rudniku Mountain Pass v Kaliforniji, a njihova proizvodnja (1130 ton lani) je skromna v primerjavi s kitajsko (več kot 58.300 ton), pravijo podatki Project Blue.

Ameriška ranljivost in odvisnost

Nove kitajske omejitve razkrivajo ameriško ranljivost. ZDA imajo namreč minimalne oziroma skoraj nične lastne zmogljivosti za predelavo večine zdaj omejenih redkih zemelj, kažejo podatki Project Blue. Za številne kritične minerale, vključno z 72 odstotki redkih zemelj, več kot dvema tretjinama bizmuta in antimona ter skoraj 60 odstotki arzena so ZDA pri uvozu odvisne predvsem od Kitajske, ugotavlja New York Times na podlagi podatkov ameriške geološke službe (USGS).

Posledice omejitev se že čutijo. Po poročanju CNN so pošiljke magnetov iz redkih zemelj za najmanj pet ameriških in evropskih podjetij obstale na Kitajskem zaradi nejasnosti glede novih izvoznih dovoljenj, navaja svetovalec John Ormerod. Joshua Ballard, direktor podjetja USA Rare Earth, je za CNN potrdil, da se omejitve nanašajo predvsem na t. i. »težke« redke rudnine, kjer Kitajska nadzoruje 98 odstotkov trga, in da so izvozi trenutno ustavljeni, ameriške zaloge pa majhne. »To je najboljša poteza Kitajske. Pri carinah nimajo veliko vzvoda proti nam, tukaj pa ga imajo zagotovo,« je dejal Ballard.

Kitajska prevlada pri redkih kovinah

Kitajska je svojo prevlado gradila desetletja, izkoriščajoč nižje stroške dela, manj stroge okoljske standarde in prenos tehnologij z Zahoda, analizira CNN. Že Deng Xiaoping je leta 1992 prepoznal strateški pomen z znamenitim rekom: »Bližnji vzhod ima nafto, Kitajska ima redke zemlje.« Danes Kitajska obvladuje celotno verigo zaradi velikih vlaganj v tehnologijo in avtomatizacijo, medtem ko so ameriška podjetja zaradi cenovne konkurence izgubila znanje in zmogljivosti, za CNN pojasnjuje Ormerod.

Redke zemlje so nepogrešljive v številnih izdelkih, od pametnih telefonov do vojaške opreme. FOTO: Steve Marcus/Reuters

Peking je svojo moč uporabil že leta 2010 proti Japonski in v zadnjih letih omejil tudi izvoz tehnologij za predelavo ter drugih kritičnih surovin, kot sta galij in germanij.