Na prestolu je bilo lepo, ob slovesu od njega grozno

Dvakrat je šlo s težavo, tretjič sploh ni šlo. Slovenski košarkarji so ob svojih prvih 13 avanturah na evropskih prvenstvih preskočili četrtfinale le v letih 2009 in 2017. Hrvaško in Latvijo so ugnali s skupno razliko osmih točk, obe tekmi pa bi lahko imeli tudi grenak razplet. Toliko več pelina je zato prinesel sinočnji nastop v Berlinu. Poljaki so se v drugi in zadnji četrtini poigrali z evropskimi prvaki in se prvič po 51 letih uvrstili v polfinale EP, v katerem se bodo jutri pomerili s Francijo.

Četa selektorja Aleksandra Sekulića je lahko razočarana nad pičlim obiskom slovenskih navijačev, saj se jih je na tribunah zbralo veliko manj kot poljskih. Toda še toliko večje nelagodje je zavladalo v obratni smeri. Slovensko moštvo je sprva poskušalo igrati nekoliko bolj kolektivno in biti manj odvisno od individualnega mojstrstva Luke Dončića, a uvodne minute so bile le fatamorgana.

Vlatko Čančar je bil ena od svetlih točk v slovenskem moštvu. FOTO: Annegret Hilse/Reuters

Pri vodstvu z 11:10, ki je vlivalo upanje na boljše nadaljevanje, se je igra branilcev naslova začela vse bolj sesuvati v prah in pepel. Po zaostanku z 28:29 so si Poljaki priigrali delni rezultat 25:3 in ob pogledu na semafor niti sami niso mogli verjeti svojim očem. Vodili so namreč 54:31!

Ob najhujšem porazu doslej s 76:119 – v četrtfinalu SP 2014 – je Slovenija ob polčasu zaostajala za ZDA za 13 točk. Najbolj črnih uvodnih 24 minut je do včeraj uprizorila v četrtfinalu SP 2010 proti Turčiji z -19. Proti Poljski pa je bilo vse skupaj precej bolj grozno, tako zaradi realne teže tekmeca kot zaradi nenadejano slabe igre.

Goran Dragić je bržčas odigral zadnjo tekmo za reprezentanco. FOTO: Oliver Behrendt/AFP

Napad brezglav, obramba votla

Mimo so leteli meti od blizu in daleč, podaje so malone izginile iz repertoarja ali pa so letele v roke Poljakov. Vse, kar smo pričakovali, da bo boljše, kot je bilo proti Belgiji, je bilo še bolj grozno, nekakšna kombinacija metov od daleč iz obupa in zaletavanja z glavo skozi zid, obramba niti ni obstajala.

Če Poljaki ne bi vrgli mimo obroča kar nekaj zicerjev, bi lahko podpisali predajo še pred začetkom tretje četrtine. V njej pa so Slovenci postorili skoraj vse, kar dotlej niso. Agresivna obramba je zbegala Poljake, obrestoval pa se je tudi napadalni juriš na vse ali nič, kakršne običajno videvamo zgolj v zadnjih minutah dvobojev. Zaspane trnuljčice so dobile morilske poglede v očeh in odziv je bil krut: v nizom 21:3 se je Slovenija s koši Vlatka Čančarja in Gorana Dragića približala na 60:61, pred moštvi pa je bilo še dobrih 12 minut igre.

Napori so vendarle terjali previsok davek. Z vse težjimi nogami in rokami so Slovenci še prišli do prednosti 71:67, nato pa zaman čakali, da jih bo Dončić (iz igre 5:15, 11 skokov in 7 asistenc, a tudi 6 izgubljenih žog) pripeljal do cilja. Pred zadnjimi 41 sekundami je Poljska vodila z 89:80, mimo pa je poletel tudi zadnji poskus odrešitve Klemna Prepeliča s slovenske polovice igrišča brez dosojene osebne napake.

Francija po podaljšku

Italija je v osmini finala spravila v obup Srbe in poslala domov Nikolo Jokića, novega podviga pa ni zmogla. Proti Franciji je vodila s 70:64, a v preostalih štirih minutah dovolila tekmecem, da so izsilili podaljšek. Dodatnih petih minut igre so dobili olimpijski podprvaki s 16:8 in proslavili zmago s 93:85 (Heurtel 20, Gobert 19 in 14 skokov, Fournier 17, Yabusele 15; Spissu in Fontecchio po 21, Datome 12).