Naši sosedi za kazen že 27 let čakajo na kolajno na eurobasketu

Na letošnje evropsko prvenstvo v košarki so se od nekdanjih jugoslovanskih republik uvrstile vse z izjemo Severne Makedonije. Med najboljšo osmerico se je prebila le ena – branilka naslova Slovenija. V nedeljo, na dan s tragičnim datumom 11. septembra, sta se nepričakovano poslovili še dve reprezentanci iz regije. Hrvaška, ki jo je podobno kot na poti do svetovnega prvenstva 2023 izločil Finec Lauri Markkanen, in Srbija, po mnenju večine strokovnjakov nesporna kandidatka za odličje.

Razočaranje v obeh državah je veliko, a odmeva v različnih odtenkih. Naši južni sosedi so se še enkrat prepustili malodušju, češ, saj smo rekli, da smo po smrti Dražena Petrovića in odhodu ostankov zlatega rodu postali večne košarkarske zgube. Srbi pa so v svojem značilnem slogu, ki priznava zgolj črno ali belo, a ne vsega, kar je vmes, zdaj pripravljeni porušiti in požgati vse, kar ima količkaj zveze s košarko.

Da ne bodo osvojili zlate kolajne, čeprav imajo najboljšega košarkarja lige NBA Nikolo Jokića, je seveda kriv selektor Svetislav Pešić. Zanj uporabljajo najhujše možne samostalnike in pridevnike, med najblažjimi zmerljivkami so šarlatan, izdajalec, senilnež ... Slednje milostno uporabljajo nekoliko starejši kritiki, ki pomnijo, kdo je pripeljal srbske orle do prvih mest na EP 2001 in SP 2002.

Dan pred Srbijo in Hrvaško se je poslovila tudi Litva, zato bomo prvič od razpada Sovjetske zveze in SFR Jugoslavije spremljali četrtfinale EP brez vsaj dveh od teh košarkarskih sil. Trojica ima seveda za seboj tudi vrhunske čase, denimo prvenstvo 1995 v Atenah, ko je bil vrstni red 1. ZR Jugoslavija (predhodnica srbske reprezentance), 2. Litva, 3. Hrvaška. Lepo, bi lahko rekli, če ne bi med njimi izbruhnil eden od najhujših škandalov doslej.

Prerokba še vedno velja

Pred 27 leti je na EP vladalo napeto ozračje. ZRJ Jugoslavija je prvič dobila pravico do samostojnega nastopa na velikih tekmovanjih po odpravi sankcij Združenih narodov, Litovci se po razglasitvi neodvisnosti niso uvrstili na EP 1993 in so komaj dočakali priložnost, Hrvati pa so bili na trnih zaradi vojne v domovini. Strasti so še posebej udarile na dan med finalno tekmo in tudi po njej.

Litovci so namreč ocenili, da se je sodniška dvojica nekorektno postavila na stran tekmecev, zlasti Američan George Toliver. Ko jim je dokončno prekipelo, so pod vodstvom legendarnega Arvydasa Sabonisa zapustili parket in niso hoteli nadaljevati tekme. Aleksandar Đorđević je slednjič le prepričal Šarunasa Marčulionisa, naj se njegovo moštvo ogne hudi kazni in dokonča tekmo. Srbija je zmagala s 96:90 z devetimi trojkami in 41 točkami Đorđevića, kar je še vedno rekord finalnih dvobojev na EP, Marčulionis pa je prejel priznanje za najboljšega košarkarja prvenstva.

In Hrvati? Z zmago nad gostiteljico Grčijo so si prislužili bronaste kolajne, a ko so jih prejeli, so med razglasitvijo protestno odkorakali v slačilnico, saj niso želeli mirno stati ob himni zmagovalcev. Takrat so jim najbolj užaljeni v Srbiji napovedali, da se ne bodo nikoli več vrnili na zmagovalni oder, ker so ga tako nešportno zapustili. In prerokba je še danes v veljavi. Po nedeljskem porazu s Finsko sta odstopila tako predsednik Hrvaške košarkarske zveze Stojko Vranković, ki je igral na EP 1995, in selektor Damir Mulaomerović.

Kdo je do leta 2017 uročil Slovence, še vedno ni jasno.