Vlada Republike Slovenije je pred dnevi sprejela akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo, ki je, poudarjajo na ministrstvu za kulturo, prvi tovrstni dokument na področju kulture v samostojni državi, »saj do zdaj nobeden izmed nacionalnih programov ni imel samostojnega akcijskega načrta, ki bi usmerjal uresničevanje javnega interesa za kulturo, čeprav je to zakonska obveznost«.

Kot poudarjajo na ministrstvu, je akcijski načrt nastal na podlagi usmeritev in analiz iz nacionalnega programa za kulturo, ki velja do leta 2031 ter se vsebinsko razvija s pobudami širokega kroga deležnikov v kulturi. Kulturo opredeljuje kot enega ključnih družbenih podsistemov, saj »izboljšuje kakovost življenja, spodbuja raznolikost, vzpostavlja kritični odnos posameznikov do družbe in krepi njihovo ustvarjalnost, omogoča vsebinsko polno preživljanje prostega časa, zagotavlja svobodo izražanja ter dostop do kakovostnih in preverjenih informacij, omogoča živost jezika in z ohranjanjem kulturne dediščine osmišlja preteklost ter kaže vizijo prihodnosti«.

Svoje poslanstvo lahko kultura udejanja le, če so v sektorju zagotovljeni ustrezni pogoji za strokovno delo delavcev v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva v ljubiteljski kulturi, kar je eden izmed osrednjih temeljev akcijskega načrta, še dodajajo, ministrica Asta Vrečko pa je pri tem dejala, da je vodilo akcijskega načrta »trdna zaveza k ohranitvi kulture v sferi javnega, saj kultura z uresničevanjem svojega poslanstva prispeva k socialno pravični, solidarni in ustvarjalni družbi«.

79 ukrepov

Akcijski načrt je razdeljen na 13 razvojnih strateških ciljev, pri čemer so pri vsakem navedeni konkretni ukrepi oziroma rešitve izzivov in tudi njihovi učinki. Pri prvem razvojnem cilju – Odpravljanje prekarnosti, zagotavljanje enakosti spolov in krepitev zmožnosti ter kadrovskih in prostorskih kapacitet – je tako navedeno, da bo vlada »v sklopu celostne reforme plač javnega sektorja poskrbela za odpravo plačnih nesorazmerij ter izboljšanje pogojev za delo najslabše plačanih delavcev v javnih zavodih.

Ministrstvo bo spodbujalo tudi uvajanje v delo ter mentorski prenos znanj med starejšimi in mlajšimi delavci ter plačano pripravništvo za določene poklice, ki zahtevajo strokovne izpite.« Javni zavodi bodo z ureditvijo kadrovske in plačne politike, urejenim prenosom znanja in pomladitvijo kadrov tako ponujali spodbudno delovno okolje, v katerem bodo lahko uspešno potekali varovanje, ustvarjanje in posredovanje kulturnih dobrin, še poudarja akcijski načrt, ki skupno zariše 79 prebojnih ukrepov.

Vsaka rešitev je opredeljena s temeljnimi strateškimi cilji in prečnimi politikami, področji kulture, na katerih bo imela učinke, ter z deležniki v kulturi, na katere bo vplivala. Za vsak ukrep so navedena tudi predvidena sredstva za njihovo uresničevanje, časovni načrt izvedbe, kazalniki neposrednega učinka ter nosilci ukrepov. Kot ločena priloga so navedena še načrtovana investicijska vlaganja v javno kulturno infrastrukturo.

Knjižnica in galerija v rokah otrok po vsej Sloveniji

Krepitev filma in sodobnega plesa

Akcijski načrt nadaljuje trend povečanja sredstev in vzpostavljanja stabilnih pogojev za delo javnih zavodov, samozaposlenih v kulturi ter projektov in programov nevladnih organizacij, predvsem z razvojem podpornega okolja.

»Boljše pogoje bo ministrstvo zagotovilo tudi s potrebnimi zakonskim spremembami, kot so uvedba daljšega uvajanja v delo za posamezne tehnične poklice v javnih zavodih, prekvalifikacije za baletne plesalce in določitve minimalnih honorarjev za samozaposlene v kulturi ter njihovega kariernega razvoja. Med razvojem umetniških področij bo poseben poudarek na sodobnem plesu z ustanovitvijo decentraliziranega osrednjega javnega zavoda za sodobni ples in krepitvijo področja filma,« poudarjajo na ministrstvu.

Na področju decentralizacije se poleg širokega investicijskega cikla v javno kulturno infrastrukturo pripravljajo novi razpisi in pozivi za kroženje vsebin po vsej državi in zamejstvu, za razvoj rezidenčnih centrov s fokusom na popestritvi kulturne ponudbe in gradnji kapacitet v manjših krajih in za razvoj gostovalnih mrež, ki bodo povezovale kulturne domove, beremo v akcijskem načrtu. Pospešeno se podpira tudi razvoj kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo še posebej skrbela za dostop umetnosti za otroke iz manjših, od večjih urbanih središč bolj oddaljenih osnovnih in srednjih šol.

Kot še dodajajo na ministrstvu, se prvič v zgodovini »na sistemski ravni povezujeta področji zdravja in kulture, s posebnim poudarkom na razvoju projektov in programov, ki s kulturo pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva«, na področju skrbi za okolje pa se pospešeno vlaga v energetske obnove javne kulturne infrastrukture ter opremlja kulturni sektor za prehod na trajnostni način organizacije kulturnih dogodkov.

Vlada je zakonsko obvezana, da vsaki dve leti državnemu zboru predloži poročilo o izvajanju ukrepov iz nacionalnega programa za kulturo in pripadajočega akcijskega načrta.