Konec razvajanja in dobrega počutja na delovnem mestu?

Tehnološka industrija, ki je bila nekoč znana po ugodnostih za zaposlene – brezplačni obroki, prostori za meditacijo, fleksibilni urniki in večmesečni dopusti –, danes to nadomešča z natančno določenimi merili za uspešnost. 

Tudi Microsoft, nekoč sinonim za moderni pristop k dobremu počutju zaposlenih, koraka v novo smer. Pod vodstvom nove glavne kadrovske direktorice Amy Coleman podjetje uvaja strožji režim za spremljanje in izboljševanje uspešnosti svojih zaposlenih. V interni komunikaciji menedžerjem, ki jo je objavil BusinessInsider, je napovedala »nove in izboljšane pripomočke za pospeševanje visoke uspešnosti in hitro reševanje nizke uspešnosti zaposlenih«.

Colemanova je predstavila načrta za izboljšanje uspešnosti (Performance Improvement Plan - PIP), ki določa jasne cilje in časovne okvire, znotraj katerih morajo zaposleni pokazati napredek. Tisti, ki jim to ne uspe, se lahko odločijo za »mehkejši izhod« z globalnim sporazumom o prostovoljnem odhodu (GVSA) – ali pa jih podjetje zaradi nedoseganja plana lahko preprosto odpusti.

Zaposleni z najslabšimi ocenami (0–60 odstotkov) bodo ob odhodu dodatno kaznovani: vsaj dve leti po odpovedi se ne bodo mogli ponovno zaposliti ali premestiti znotraj podjetja. Takšno »črno listo« poznajo tudi pri Meti.

Več preglednosti, manj milosti

Microsoft zatrjuje, da so spremembe usmerjene k večji preglednosti in odgovornosti. Pričakovati je več smernic glede nagrajevanja, dodatna pojasnila o izplačilih in odstotkih uspešnosti ter orodja – tudi tista, ki temeljijo na umetni inteligenci – za pomoč menedžerjem pri zahtevnih pogovorih z zaposlenimi. A vse to jasno kaže tudi premik v kulturi podjetja: od mehke kadrovske politike, ki je desetletja stavila na dobro počutje, k povsem meritokratskemu pristopu.

Microsoftov primer ni osamljen. Tudi Meta, kjer je Mark Zuckerberg pred kratkim vpeljal agresivno strategijo rezanja stroškov in odpuščanj, vse bolj temelji na kulturi rezultatov. Letošnje množične odpustitve so bile usmerjene predvsem v manj uspešne zaposlene, ki so jih prav tako uvrstili na »blokirne sezname«, kar pomeni, da vrnitev v podjetje ni več mogoča. Salesforce ukinja program iz časa pandemije, v okviru katerega so inženirji in tehnično osebje podjetja vsak mesec prejeli plačani prosti dan za »dobro počutje«.