V nadaljevanju preberite:

»Osnovna ideja je v uničevanju konvencionalnih pomenov in v ustvarjanju novih pomenov in protipomenov. V času, ko so bili mladi načeloma proti marsičemu, smo bili mi še prav posebej proti vsemu, kar je dišalo po 'tradiciji'.« Te misli, sicer zapisane že ob pripravah na diplomsko predstavo, nedvomno dovolj točno opredeljujejo tako gledališki opus kot življenjsko držo režiserja Martina Kušeja. V knjigi Za mano belina, ki je nekakšna mini avtobiografija in maksi analiza njegovih kreativnih maksim, ne gre spregledati niti določene apriorne odločitve za takšen ustvarjalni in življenjski credo.