Policijska opozorila kolesarjem

Kolesarji smo policijo povabili z določenim vprašanjem, ki se pa tiče vseh organiziranih rekreativnih kolesarskih klubov in društev.

Vemo, da je rekreativnih kolesarjev veliko, in vemo, da vsi po vrsti vedno znova prihajamo navzkriž z zakonom oziroma policijo. Nas je zanimalo predvsem nekaj: ali se sploh še lahko vozimo v večjih organiziranih skupinah, in če se že lahko, kako naj se vozimo, da ne bomo sami sebe in drugih udeležencev v prometu spravljali v nevarnost niti ne bomo kršili zakona. Policista sta nam lepo razložila, kaj velika skupina kolesarjev sme in česa ne sme početi na cesti. V naši rerkeativni skupini se enkrat na teden zbere najmanj dvajset in največ štirideset kolesarjev. Tako veliko skupino pa je skoraj »samomorilsko« spraviti na cesto.

Policista sta povedala, da je prepovedana vožnja dveh kolesarjev »vštric«, torej drug ob drugem oziroma dva po dva. To lahko počnejo samo člani klubov, ki imajo potrjeno tekmovalno licenco s strani Slovenske kolesarske zveze in imajo vidno označeno spremljevalno vozilo. Rekreativna društva se tako ne smejo voziti. Lahko pa se vozijo drug za drugim. Naše vprašanje je bilo, mar ni prenevarno, da se trideset, štirideset kolesarjev po cesti vozi drug za drugim.

Policista sta predlagala, da je za tako velike skupine najbolje, da se razdelijo na več manjših skupin in s tem omogočijo večjo varnost sebi in avtomobilistom, saj bodo ti laže prehiteli skupinico šestih, osmih kolesarjev kot pa celo skupino dvajsetih ali več kolesarjev. Predlog je bil na mestu, zato se bo tako velika skupina naših kolesarjev razdelila v več manjših »jakostnih« skupinic, ki se bo po cestah vozila drug za drugim ob skrajno desnem robu cestišča. Hkrati sta nama policista dala točna opozorila o upoštevanju cestno prometnih predpisov.

Opozorila sta nas, da kolesarji zavestno delamo največje prekrške, redno gremo v »rdečo luč«, se vozimo po prehodih za pešce, ne upoštevamo kolesarskih stez tam, kjer so, prehitro vozimo po mestnih središčih ipd. … Zato sta nama naštela tudi nekaj osnovnih pravil, ki jih kolesarji in vozniki avtomobilov moramo nujno upoštevati.

Po podatkih, ki jih objavlja slovenska policija na svoji uradni spletni strani, so kolesarji v prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče.

Največkrat se to zgodi zaradi nepoznavanja kolesarskih cestno prometnih predpisov, ki se jih naučimo v petem razredu osnovne šole!

Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, ker vozijo preblizu robu vozišča ali celo po nasprotni polovici, kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola. Neupoštevanje pravil o prednosti, največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak stop ali znak za križišče s prednostno cesto velja tudi zanje, ne le za voznike motornih vozil. Pogosto pa kolesarji ne prilagodijo hitrosti stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom.

Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni.

Policija venomer opozarja

Kolesarji se morajo zavedati nevarnosti v prometu in skrbeti za lastno varnost, pri čemer morajo upoštevati naslednja pravila in nasvete policije:
– bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte;
– na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake;
– ne vozite pod vplivom alkohola;
– pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen;
– upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze;
– vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi, glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze;
– če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu (ne več kot en meter od roba) vozišča;
– ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike;
 
 – če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim;
– kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, lahko vozijo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji;
– promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev;
– še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo;
– v križiščih bodite še posebej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite skozi križišče peš;
– da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec;
– ponoči poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila);
– prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri.
 

Starejši ko smo, previdnejši moramo biti

Policija opozarja na statistične podatke, ki kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. To nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti.

Vendar pa policija svetuje, naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu. Svetujejo jim, naj se izogibajo vožnji ponoči, ker se njihov vid počasneje adaptira na temo. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa naj se izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez.

Če bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo najprej sami poskrbeli za lastno varnost in da se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične situacije, potem bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu gibanja, ki ga predstavlja kolesarjenje.
 

Tehnično brezhibno kolo

Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno. V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. Priporočljivo je na kolesu imeti: distančnik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo.
Čelada: kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem, čeprav ni predpisana.

Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali na območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi na območju umirjenega prometa.

Nasveti so vedno dobrodošli, prav tako opozorila s strani policije. Varnost je pred užitki, zato se moramo vsi, kolesarji in vozniki avtomobilov zavedati, da moramo za lastno varnost najprej sami poskrbeti.