Nizozemski Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje (RIVM) je ugotovil, da jajca iz domače, zasebne reje, torej tista, ki jih proizvajajo kokoši v zasebnih gospodinjstvih, lahko vsebujejo visoke ravni PFAS. PFAS, znane tudi kot »večne kemikalije«, so skupina kemikalij, ki se zaradi svoje odpornosti proti razgradnji kopičijo v okolju in organizmih.

Raziskava, ki jo je izvedel RIVM, je obsegala 60 različnih lokacij po vsej Nizozemski. Rezultati so pokazali, da so jajca iz zasebne reje na teh lokacijah vsebovala skrb vzbujajoče visoke koncentracije PFAS. Kot so zapisali, so jajca pogosto del vsakodnevne prehrane številnih ljudi, kar pomeni, da lahko redno uživanje takšnih jajc predstavlja resno tveganje za zdravje.

Inštitut priporoča, da se ljudje izogibajo uživanju teh jajc, dokler ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi za zmanjšanje vsebnosti PFAS. To vključuje tako izboljšanje nadzora nad okoljem, v katerem kokoši živijo, kot tudi iskanje načinov za zmanjšanje vsebnosti teh kemikalij v celotni prehranski verigi.

PFAS oziroma t. i. »večne kemikalije« so skupina sintetičnih kemikalij, ki so zaradi svoje izjemne odpornosti proti razgradnji postale pereč okoljski in zdravstveni problem. Te kemikalije se kopičijo v okolju in organizmih, kar pomeni, da ostajajo prisotne skozi daljša časovna obdobja in se ne razgradijo naravno. Zaradi svoje obstojnosti so PFAS našle široko uporabo v različnih industrijskih procesih in izdelkih.

Povezava med PFAS in zdravstvenimi težavami je dobro dokumentirana. Raziskave so pokazale, da izpostavljenost PFAS lahko vodi do različnih zdravstvenih težav, vključno s povečanim tveganjem za razvoj raka. Poleg tega so PFAS povezane tudi z drugimi resnimi zdravstvenimi stanji, kot so težave s ščitnico, visok holesterol, zmanjšana imunska funkcija in težave s plodnostjo.

Tudi v Sloveniji previdnost ni odveč

Ali obstaja verjetnost, da so PFAS prisotne v jajcih tudi v Sloveniji, smo povprašali pristojne institucije. Iz Zveze potrošnikov Slovenije so nam odgovorili, da nedavna nizozemska raziskava, ki je pokazala visoke ravni škodljivih PFAS v domačih jajcih, odpira pomembno razpravo o prisotnosti teh kemikalij v prehranski verigi. V Sloveniji za zdaj nimamo primerljivih analiz, zato ne moremo neposredno oceniti, ali smo pri nas izpostavljeni podobnim tveganjem. Kljub temu previdnost ni odveč, saj se PFAS lahko dolgo zadržujejo v okolju in se nalagajo v telesu preko hrane.

Dokler nimamo natančnejših podatkov, strokovnjaki potrošnikom priporočajo naslednje ukrepe za zmanjšanje tveganja:

Če imate kokoši blizu industrijskih ali vojaških območij, kjer bi tla lahko bila onesnažena, jajc brez predhodne analize raje ne uživajte.

Jejte raznoliko hrano – s tem zmanjšate tveganje, da bi iz enega vira zaužili večje količine PFAS.

Redno sesajte in brišite prah v stanovanju, saj se PFAS pogosto vežejo na hišni prah.

Previdno uporabljajte posodo s premazom proti prijemanju – ne pregrevajte je in je ne uporabljajte, če je poškodovana.

Izogibajte se uporabi raznih vodoodbojnih sprejev.

Pred jedjo si vedno umijte roke – preprost, a učinkovit način za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi.

Za večino ljudi velja, da do pet jajc na teden ne predstavlja zdravstvenega tveganja.  FOTO: Špela Ankele/Delo