Želijo več avtonomije pri študijskih programih

Predlog novega zakona o visokem šolstvu je še v medresorskem usklajevanju, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pričakujejo, da bo sprejet do poletja. A še prej si vsaj na Univerzi v Ljubljani želijo, da bi v zakon vključili možnost, da bi akreditirane univerze lahko same ustanavljale nove študijske programe. Tudi o tem bodo verjetno govorili na današnjem sestanku, a za zdaj ne kaže, da bo univerza uspešna.

»V osnovi novi zakon o visokem šolstvu podpiramo. Smo si pa želeli več avtonomije po vzoru evropskih zakonov, ampak očitno nekateri mislijo, da na univerzah še nismo dovolj zreli za to. Še bomo poskušali spraviti v zakon, da bi imeli več avtonomije pri študijskih programih,« je minuli teden ob predstavitvi lanskih dosežkov Univerze v Ljubljani dejal rektor Gregor Majdič.

(GOSTUJOČE PERO) Slalom med internacionalizacijo in skrbjo za jezik

Razložil je, da imajo v več evropskih državah zakonodajo urejeno tako, da akreditirane univerze lahko same ustanavljajo študijske programe. Dodal je, da je ta možnost ključna v hitro spreminjajočem se svetu: »Postopki na Nacionalni agenciji za kakovost visokega šolstva (Nakvis) trajajo pogosto dve, tri leta, skratka, dalj časa. Če hočemo imeti nov, aktualen študijski program, je lahko ta čez tri leta, ko dejansko ugleda luč sveta, že zastarel.«

Rešitev?

Po vzoru evropskih univerz predlagajo, da bi lahko akreditirana univerza sama ustanovila študijski program, kot je dejal Majdič, predlagajo tudi varovalko: »Tak program mora najkasneje v dveh letih od začetka delovanja skozi vzorčno evalvacijo. To Nakvis redno izvaja in vsako leto pregleda nekaj študijskih programov. Menimo, da bi tako lahko zagotovili kakovost novih študijskih programov, hkrati pa bi nam to omogočilo avtonomijo. Sprva je Nakvis temu nasprotoval, potem smo se dogovorili, v zadnjem času pa temu nasprotuje Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).«

Poklicna matura in peti predmet ostajata vstopnica za študij

Predsednik ŠOS Luka Mihalič je za Delo potrdil, da so do predloga zadržani: »Predlog je prišel na mizo naknadno, torej že po zaključku dela delovne skupine, ki se je sestajala leto in pol. V vsem tem času o tem sploh nismo razpravljali, nismo imeli vsi možnosti izraziti svojega strinjanja ali nestrinjanja, čeprav je bilo veliko priložnosti. Res je, da so se pogovarjali z Nakvisom, ampak del skupine je še veliko drugih deležnikov.«

Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so poudarili, da je predlog zakona pripravila delovna skupina vseh, ki jih visokošolska zakonodaja zadeva: »Glede omenjene tematike ni bilo doseženega konsenza, zato takšne rešitve predlog ne vsebuje.«

Dobre rešitve

Nekatere druge rešitve v predlogu pa na univerzi podpirajo. Gregor Majdič je izpostavil rešitev financiranja, zlasti posebnega investicijskega stebra v višini 0,2 odstotka BDP: »Prvič po zelo dolgo časa bi univerze same razpolagale z denarjem za investicije in načrtovale dolgoročno, kar se je zdaj delalo zelo stihijsko. Ko se je pojavil denar, denimo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, smo lahko kaj gradili, sicer pa nismo mogli ničesar načrtovati.«

Športna vzgoja se vrača na univerze

Tudi Mihalič je dejal, da so v ŠOS z nekaterimi rešitvami zadovoljni: »Predlog zakona je sprejemljiv, je pa dejstvo, da bi si vsak želel še kaj zraven. A mislim, da smo bili pri zagovarjanju položaja študentov v delovni skupini kar uspešni. Recimo ves čas smo zagovarjali, da bi bilo treba obuditi šport v visokošolskih programih. To se je v medresorskem usklajevanju vpisalo v predlog.«

Izredni študij

Več kot 2600 izrednih študentov pa je zelo nezadovoljnih podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo ohranitev izrednega študija, ohranitev prilagodljivosti izvedbe izrednega študija, ki je lahko krajši od dveh let za en letnik študija, ohranitev pravic in ugodnosti za vpisane izredne študente ter uvedbo subvencij za izredni študij.

Znanost in informacije s kontroliranim poreklom

Z ministrstva za visoko šolstvo odgovarjajo, da so predstavnikom študentov DOBA fakultete že pojasnili, da sprememb pri pravicah in ugodnostih študentov ne bo, zaposleni študenti pa po že zdaj veljavnem zakonu niso upravičeni do enakih pravic in ugodnosti. Ob tem so pojasnili tudi uvedbo časovno prilagojenega študija namesto izrednega: »Namen je preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti, na koncu pa izredni in redni študenti pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Dodali so, da se bo časovno prilagojen študij izvajal v polnem akreditiranem obsegu, posamezni letnik bo lahko trajal do dve leti: »Namenjen bo študentom, ki so zaposleni, oziroma študij ni njihova primarna dejavnost.«