Ljubljanska medicinska fakulteta dobiva Kampus Celje

Dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab in direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi organizacijske enote MF Kampus Celje. Ta naj bi zaživela v prihodnjem študijskem letu.

Ideja za kampus v Celju je izšla iz pobude, da bi ljubljanska medicinska fakulteta povečala vpis. Kot je pojasnil Švab, so bili omejeni s prostorom, zato so začeli graditi kampus na Vrazovem trgu v Ljubljani, omejitve pa so tudi pri kliničnem pouku, saj vsega ob povečanem vpisu ni mogoče izvesti v ljubljanskem kliničnem centru. Dodal je, da so sledili zgledu iz tujine in se odločili za enote medicinske fakultete, kjer bi samostojno izvajali pouk, seveda po standardih, ki veljajo na ljubljanski fakulteti.

Kampus Zaloška, ki bo dopolnil novo medicinsko fakulteto

Strokovni direktor bolnišnice Radko Komadina in član katedre za kirurgijo ljubljanske medicinske fakultete je dejal, da fakulteta s celjsko bolnišnico sodeluje že od leta 1996: »Imamo vaje za posamezne klinične predmete za majhne skupine študentov. Zdaj pa gremo v organizirano klinično prakso po sistemu en študent en učitelj.« Dodal je, da imajo v celjski bolnišnici trenutno okoli 50 zaposlenih, ki izpolnjujejo formalne pogoje za status učitelja. Kot je pojasnil predsednik sveta zavoda Tomaž Subotič, so zdravniki »absolutno pripravljeni« sodelovati in delati v Kampusu Celje, čeprav vsakič znova poslušamo o kadrovski stiski in preobremenjenosti zaposlenih. Subotič je ob tem poudaril: »Razen pomanjkanja radiologov, ki so vseslovenski problem, ki se ga vlada dobro loteva s spremembo zakonodaje, bolnišnica ni kadrovsko podhranjena. Vsi naši oddelki delajo po visokih standardih.«

Novi izzivi

Kot je dejal Švab, bodo pregledali kadrovsko strukturo v bolnišnici, preverili, kakšne habilitacije bodo potrebne, da se predmeti v celoti izvedejo v Celju: »Trenutno si ne upam napovedati, koliko bo predmetov. Še ena pomembna dimenzija je razvoj raziskovalne dejavnosti. Glede na to, da je Celje v vzhodni kohezijski regiji, bi lahko bili na področju evropskih projektov še bolj konkurenčni.«

Klokočovnik moral prekiniti operacije, zdaj prevzema vodenje oddelka

Celjska bolnišnica je v preteklosti orala ledino v robotski kirurgiji, a je imela s priznavanjem tega početja nemalo težav. Zdaj si želijo kardiokirurgijo, komisija si je ta teden ogledala prostore in opremo, direktor Kovačić upa, da bodo operacije lahko čim prej začeli izvajati. Dodal je, da je razvoj subspecialne stroke za celjsko bolnišnico logičen, saj ji to narekuje velikost. Pravi, da bo tudi v tem smislu Kampus Celje velik korak naprej: »V regionalnih bolnišnicah je problem rutina, ki pogosto zaduši ljudi, ki iščejo še vrhunske posege in akademski razvoj. Najbolj perspektivni in pridni so šli v UKC Ljubljana in Maribor, ker jim tega nismo mogli ponuditi. S kampusom jim bomo lahko. To je neskončen izziv, ki bo pomenil, da bodo ti ljudje verjetno tudi v večjem odstotku ostajali doma. To je en način, kako bomo pomladili mesto in bolnišnico ter pritegnili nove kadre za prihodnjih 20, 30 let, ko nas ne bo več oziroma bomo mi uporabniki teh storitev.«

Podpisa pogodbe so se udeležili (z leve): direktor Splošne bolnišnice Celje (SBC) Dragan Kovačić, celjski župan Matija Kovač, minister za visoko šolstvo Igor Papič, dekan Medicinske fakultete UL Igor Švab, predsednik sveta zavoda SBC Tomaž Subotič in strokovni direktor SBC Radko Komadina. FOTO: arhiv SBC

Velika pridobitev

Financiranje Kampusa Celje je v pristojnosti medicinske fakultete, ministrstvo za visoko šolstvo pa zagotavlja skupna sredstva za celotno univerzo, je včeraj dejal minister za visoko šolstvo Igor Papič. Koliko bo stala vzpostavitev te nove enote, še ni znano, kot tudi ne, koliko študentov se bo tu izobraževalo. Zagotovo pa bodo to sprva študenti višjih letnikov, je dejal Švab: »Izkušnje iz tujine kažejo, da je klinični pouk v takih dislociranih enotah med študenti izjemno priljubljen in bolj cenjen kot v matični ustanovi.«

Poleg odhodov zdravnikov tudi manj specializantov

Komadina je dejal, da so imeli pri ideji o kampusu zadnji dve leti izrazito podporo Mestne občine Celje: »Tudi glede lokacije za dodatne učilnice.« Te naj bi uredili v stavbi nekdanje Kovinotehne, kjer že delujejo tri visokošolske ustanove, a so možnosti tudi za morebitno novogradnjo, je dejal župan Matija Kovač, ki je spomnil, da je bolnišnica tudi največja zaposlovalka v Celju: »Za mesto je pridobitev takega študija izjemnega razvojnega pomena in naredili bomo vse, da bomo zadostili tudi prostorskim potrebam.«