Predavalnice bodo po nekaj mesecih premora spet polne, v študijske klopi pa bo prvič sedlo 12.335 brucev. Letos je imelo omejitev vpisa 110 študijskih programov, največ zanimanja je bilo za umetniške programe, programe športa, psihologije, zdravstva, vključno z medicino, socialne varnosti, veterine … Koliko bo v tem študijskem letu vseh študentov, bo znano sredi novembra, ker vpisni postopki trajajo do konca oktobra, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo. 25. septembra je bilo vpisanih okoli 56.400 študentk in študentov. Če je na najbolj zaželenih programih celo dvakrat več prijavljenih, kot je vpisnih mest, pa je najmanj zanimanja za poslovne in upravne vede, tehniko, proizvodno tehnologijo in gradbeništvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

Med študenti, ki danes začenjajo novo študijsko leto, je veliko takih, ki so na univerzitetni študij prišli z opravljeno poklicno maturo in enim, petim, predmetom splošne mature. Sprememb in zaostritev, o katerih govorijo že leta, ni. Predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja sicer predvideva precej strožje vpisne pogoje, a v predlogu zakona o visokem šolstvu ostaja tako, kot je bilo do zdaj.

Manjka več tisoč nastanitev za študente

Pred dobrim letom in pol so dijaki nekaterih srednjih strokovnih šol v razpisu za novo študijsko leto ugotovili, da ne bodo mogli na želeni študij, ker so se vpisni pogoji zaostrili. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je nato podpisal sklep o dopolnitvi razpisa in podaljšanju roka za vpis, v dveletnem prehodnem obdobju pa naj bi že celovito prenovili visokošolsko zakonodajo.

Po slabih dveh letih predlog zakona o visokem šolstvu, kar zadeva vpisne pogoje, ostaja bolj ali manj enak. Na univerzitetni študij se lahko vpiše tudi tisti, ki je opravil poklicno maturo v programu srednjega strokovnega izobraževanja »z ustreznega strokovnega področja« ter izpit iz enega od predmetov splošne mature. Nabor strokovnih področij in predmet splošne mature določi fakulteta sama. Precej drugačna je rešitev delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI). Ta predlaga, da bi dijaki s poklicno maturo morali za vpis na univerzitetni študij opraviti tri skupne predmete splošne mature, slovenščino, matematiko in tuji jezik.

Univerza bo spremenila diskriminatorne pogoje

Za in proti

Vodja delovne skupine Janez Vogrinc je dejal, da želijo le zagotoviti »bolj izenačene in hkrati bolj korektne začetne možnosti študentov na univerzitetnem študijskem programu. Dejstvo je, da so razlike v različnih srednješolskih programih, v zahtevnosti poklicne in splošne mature. Uspešnost študentov, ki vstopajo na univerzitetne študijske programe s poklicno maturo, je relativno skromna.«

Dodal je, da predlog NPVI predvideva tudi boljšo pripravo dijakov srednjih strokovnih šol na maturo: »Zdaj je to najbolj problematično, ker je priprava po šolah zelo različna. Ponekod je dobra, dobra le za posamezne predmete, ponekod so dijaki prepuščeni sami sebi ali pa vključeni v druge šole, recimo gimnazijske programe, kar je tudi formalno gledano neustrezno, ker ti dijaki sploh niso dijaki gimnazijskih programov.«

Zrelostnemu izpitu se obetajo spremembe, med predlogi dve ravni za vse predmete

Na ministrstvu za visoko šolstvo odgovarjajo, da predlogu NPVI niso mogli slediti: »Sprememba vpisnih pogojev za dodiplomski študij sledi ureditvi srednjega šolstva oziroma iz nje izhaja. Dokler srednješolska zakonodaja ne bo spremenjena v skladu z NPVI, v zakonu o visokem šolstvu ne moremo predlagati takih rešitev. Ko bo srednješolska zakonodaja spremenjena, bomo z novelo ustrezno dopolnili tudi zakon o visokem šolstvu.«

Praksa

V Študentski organizaciji Slovenije so s predlaganim zakonom zadovoljni, sodelovali so tudi pri pripravi: »Zapis, umeščen v predlog zakona, po našem mnenju dovolj jasno omejuje vpise na univerzitetne programe s poklicno maturo in petim predmetom na način, da je tak vpis odvisen od strokovnega področja. Visokošolski zavodi imajo že sedaj, s predlagano spremembo zakona pa bodo imeli še večjo možnost dodatno omejiti vpis oziroma razširiti vpisne pogoje s sprejemnimi izpiti, testi nadarjenosti itd.«

Na splošni maturi uspešnih 92 odstotkov kandidatov, na poklicni 90,2 odstotka

Prav tako predlog zakona podpirajo v Dijaški organizaciji Slovenije: »Ta sistem že vrsto let omogoča enakopraven dostop do visokega šolstva za dijake strokovnih šol, ne glede na njihov izobraževalni program. Sprememba, ki bi zahtevala splošno maturo iz vseh obveznih predmetov, bi ustvarila nepotrebne ovire za dijake srednjih strokovnih šol in mnogim otežila ali celo onemogočila dostop do univerzitetnega izobraževanja.«

Na Univerzi v Ljubljani pa so odgovorili, da je zanje zavezujoča resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030, ki poudarja prepustnost in napredovanje iz srednješolskih strokovnih programov na študijske programe ob upoštevanju pridobljenih znanj: »Moramo pa seveda zagotoviti, da ne izgubljamo v kakovosti vstopnega leta v študij.« Gimnazijski ravnatelji menijo drugače, in sicer, da gre za obvode, kako priti do univerzitetnega študija.

Pogovoriti se moramo o maturi

Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež je poudarila, da se gimnazijski ravnatelji strinjajo z Vogrinčevo skupino in si želijo ostrejših vpisnih pogojev: »Ne smemo gledati le trenutne situacije, ampak deset, dvajset let naprej. Da bo naša mladina dobila ustrezna znanja, da bodo lahko dobro študirali in da bodo opolnomočeni državljani.«