
Neomejen dostop | že od 14,99€
Vargas Llosa je bil zanimiv ne le kot eden najbriljantnejših pisateljev »latinskoameriškega buma«, temveč tudi kot eden najslabših politikov na razpotju dveh tisočletij. Ne glede na to da je bil v svojih literarnih delih levičar, ki je genialno upodabljal vse obraze diktature, od hudobije in pokvarjenosti, prek ponižnosti in hinavščine, do laži in prostaškosti, je v svojih novinarskih kolumnah vse bolj zavijal desno, v političnem delovanju pa praviloma pristal na napačni strani. Leta 1990 se je neuspešno potegoval za predsednika Peruja in v drugem krogu izgubil proti Albertu Fujimoriju. Leta zatem se je ambiciozno vmešaval v volitve v Čilu in pozival ljudi, ki so preživeli Pinochetovo tiranijo, naj glasujejo za desničarja Joséja Antonia Kasta. Zmagal je levičar Gabriel Boric. Nato se je Vargas Llosa ideološko vključil še v brazilske volitve leta 2023, ko je podprl takratnega predsednika Jairja Bolsonara. Zmagal je levičar Lula da Silva.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Dejstva niso stvar okusa. So stvar izbire. Izberite Delo za samo 14,99 EUR na mesec!
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se