Zaprta ruska vohuna, razpad otroške srčne kirurgije in ukrajinske sirote

Novinarji medijske hiše Delo so bili v letu 2023 na sledi kar nekaj odmevnim zgodbam. 

Novica Mihajlović je pred skoraj natanko letom dni poročal o tem, da je Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) uspel veliki met. Odkrila in priprla je namreč dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo.

Kot je takrat neuradno izvedel, sta ruska agenta z državljanstvom ene od južnoameriških držav delovala pod lažno identiteto, prijeli pa so ju v njuni pisarni, najeti v poslovni stavbi za Bežigradom v Ljubljani. Razplet te zgodbe še ni jasen. 

Po nekaj letih premora, ko otroška srčna kirurgija ni več polnila naslovnic, se je marca lani spet znašla tam. Brigite Ferlič Žgajnar je pisala o otroškem srčnem kirurgu Romanu Gebauerju, ki je tedaj prekinil sodelovanje z UKC Ljubljana. Zgodovina neurejenih razmer za male bolnike v največji slovenski zdravstveni ustanovi se je tako ponovila. Na Delu smo dogajanje na oddelku za otroško srčno kirurgijo spremljali vse leto. 

Med lokalnimi zgodbami je odmevalo pisanje novinarke Anje Intihar, ki je decembra pisala o nameri ministrstva za zdravje po ukinjanju financiranja zdravstvenih programov z manj kot 0,2 tima. Tako predvideva ena od smernic zdravstvene politike ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po tem, ko je o tej smernici poročalo Delo, zanikala, da bi ukinjali financiranje programov. To bi prizadelo predvsem manjše, od večjih mest oddaljene občine.

Odmevne so bile (žal) znova zgodbe o zlorabah za zidovi RKC. Eden od oktobrskih koncev tedna je bil v Vatikanu posebno slovesen. Papež Frančišek je na konzistoriju povzdignil v kardinale 21 duhovnikov. Ob imenovanju novih »princev Cerkve« je papež za uvod v sklepni del sinode pozval Boga, da udeležencem sinode podeli dar poslušanja.

Prav tedaj pa se je kilometer stran odvijal miren shod preživelih, kot si pravijo žrtve spolnih zlorab, ki so glasno zahtevali ničelno toleranco do zlorab. Udeleženci slovesne maše teh klicev spet niso slišali.

Vojna v Ukrajini

Tudi leto 2023 je žal zaznamovala vojna v Ukrajini. Februarja je od njenega začetka minilo leto dni. Novinar Boštjan Videmšek je tedaj pisal o ukrajinskih sirotišnicah, v katerih je živelo več kot sto tisoč otrok, dober odstotek otroške populacije. 

Kar polovica jih je bila po podatkih Unicefa invalidna ali pa so imeli motnje v razvoju. Že pred vojno so iz ukrajinskih – in ruskih – sirotišnic, kjer so se dogajale številne zlorabe, obenem pa so bile nekatere sirotišnice vpete v skoraj industrijski sistem posvojitev, prihajale strašne zgodbe.

Z vojno so se razmere še poslabšale.

Ukrajinci se bodo lanskega zadnjega dne v marcu še dolgo spominjali po osvoboditvi Buče, prizorišča množičnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, ki jih je ruska vojska zagrešila prvi mesec po začetku invazije. Zločine je dokumentiral tudi Center za državljanske svoboščine, prejemnik lanske Nobelove nagrade za mir.

Med obiskom v Kijevu se je novinar Jure Kosec srečal z vodjo centra Oleksandro Matvičuk, enim najbolj prepoznavnih ukrajinskih glasov v svetu. V intervjuju je pojasnila, zakaj je bila Buča mejnik v vojni, vzroke za deportacije ukrajinskih otrok in njihovo prevzgojo v Rusiji ter posledice izdaje naloga za pridržanje ruskega voditelja Vladimirja Putina.

Jure Kosec je v Kijevu spremljal slovenskega premiera Roberta Goloba. »Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo. Drugo pa je v resnici biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš nad veliko stvarmi. Nad tem, kdo smo mi kot ljudje. In tem, kaj je prav in kaj ni,« je Golob povedal med slovesnostjo v spomin na civilne žrtve vojne v Ukrajini, ki se je je v Buči udeležil z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Hrvaške, Slovaške in Moldavije. 

Besede visokih gostov so bile poleg rdečega srca v napisu »Rad imam Bučo«, pred katerim je stal govorniški oder, osamljena točka opore na dogodku, s katerim se je Ukrajina spomnila enega najbolj pretresljivih trenutkov vojne. 

Katastrofa v Maroku

Septembra je Maroko stresel silovit potres. Novinar Nedela Lucijan Zalokar je bil tedaj tam na dopustu.

Tretji dan po potresu je strahotno realnost uničenih maroških mest opisal takole: »V kraju Ouirgane, kjer so našteli več deset smrtnih žrtev, so vzpostavili zasilno bolnišnico. V manjših vaseh so brez elektrike, primanjkuje tudi pitne vode in informacij o nadaljnjih ukrepih. Vsi se zavedajo, da je atlaška zima, ki je oddaljena le nekaj mesecev, sila neizprosna, ob pogledu na porušene hiše pa je vsakomur jasno, da jih tako hitro ne bo mogoče obnoviti.«

V drugi polovici maja so se v Srbiji odvile nove demonstracije, ki so jih v Beogradu organizirali po dveh pobojih – tistem v osnovni šoli Vladislava Ribnikarja, ki ga je povzročil 13-letni K. K., in tistem, ki ga je dan pozneje v nekaj vaseh v bližini Mladenovca zakrivil 21-letni Uroš B. Ljudje so obakrat korakali z izrecnimi zahtevami, namenjenimi srbski oblasti, da je treba, med drugim, televizijama Pink in Happy odvzeti dovoljenje za predvajanje programa.

To sta bila protesta proti nasilju. Samo tisti, ki si je vsaj enkrat ogledal katerega od resničnostnih šovov, ki jih skorajda nenehno predvajajo na Pinku, lahko razume, kakšna je zveza med nasiljem in televizijo. Dokaj neposredna, je zapisala Zorana Baković. 

Trg dela in konkurenčnost Slovenije

Veliko pozornosti smo v letu 2023 namenjali težavam na trgu delovne sile. S pomanjkanjem delavcev se spoprijemajo tudi v planinskih kočah. »Kuhinja je zaprta,« so tako sredi planinske sezone na neko nedeljo okoli petih popoldne prebrali obiskovalci Erjavčeve koče na Vršiču. Nekaj kilometrov niže v Koči na Gozdu je gostom stregla mlada natakarica iz Litve, ki ni govorila slovensko. Kaj se je dogajalo s slovenskimi planinskimi kočami?

Če bi imela Slovenija bolj konkurenčno, predvsem pa preglednejšo in bolj spodbudno davčno politiko, bi bila ob sedanjih davčnih obremenitvah po davčnih prilivih v vrhu EU, je v eni od gospodarskih tem zapisal Karel Lipnik. Oktobra napovedano (začasno) zvišanje davka na dobiček podjetij in že sprejeti prispevki za zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo bodo le še poslabšali že tako slabe razmere.

Najpomembnejši vir davčnih prilivov je obremenitev plač, prihodkov in dobička podjetij, premoženja prebivalcev in potrošnje. Slovenija ima pri večini davkov razmeroma visoke, ponekod tudi rekordne davčne stopnje, kljub temu pa z davčnimi prilivi vse bolj zaostaja za evropskim povprečjem in še bolj za razvitimi evropskimi državami.

Nadzorniki so decembra Dušanu Mesu dali še četrti mandat generalnega direktorja Slovenskih železnic, do leta 2028. Čeprav je tudi predsednik šahovske zveze, dolgega staža ne povezuje z uspešnim šahiranjem na političnem polju in v železništvu močnimi sindikati, ampak z dobrimi finančnimi rezultati in uresničenimi razvojnimi projekti. SŽ naj bi bile leta 2028 povsem drugačne kot danes.

SŽ so lani prepeljale dobrih 16 milijonov potnikov. Cilj za leto 2028 je 25 milijonov potnikov. To bomo lahko dosegli s sodobnimi vlaki z večjo zmogljivostjo in večjo pretočnostjo, je novinarju Nejcu Goletu dejal Mes v intervjuju.

Evropski uniji v zadnjem dobrem desetletju pohaja sapa v globalni gospodarski tekmi, medtem ko ZDA ohranjajo konkurenčno prednost, krepi pa se vpliv Kitajske in azijskih držav. Ob vsaki krizi je evropski BDP bolj upadel kot konkurenci, gospodarska rast pa tudi zdaj ostaja nižja kot drugje po svetu.

Unija očitno potrebuje temeljit premislek, kako naprej, nekateri govorijo celo o remontu. Evropa ima sicer lahko primerjalno prednost pri zelenem prehodu, nujne pa so spremembe, predvsem ko gre za trg dela ter učinkovitejši prenos znanja in inovacij v proizvodnjo, je Črt Kostevc s katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti UL pojasnil gospodarskemu novinarju Mihi Jenku. 

Kateri so največji izzivi za Slovenijo v globalni konkurenčni tekmi? Splošna priporočila so seveda zelo podobna, kot smo jih našteli za Evropo. Je pa vedno vprašanje, ali je posamezna država sposobna prepoznati neki segment ali neko panogo, ki je lahko srednje- ali dolgoročno propulzivna.

Magazinske teme

Letos bo meteorološka postaja na Kredarici stara 70 let, to bo tudi leto, ko jo bodo začeli prenavljati in bodo uredili za vremenske opazovalce primernejše prostore. Predvsem večje ter ločene, s čimer bodo dobili opazovalci več zasebnosti, je Filip Štucin, vodja meteorološke mreže pri agenciji  za okolje, povedal novinarki Simoni Bandur. 

Pred desetletjem so obnovili meteorološko merilno mesto, zdaj pa je na vrsti objekt, v katerem bivajo in delajo meteorološki opazovalci. Nazadnje je bila postaja obnovljena leta 1983. 

Smo med državami z eno najnižjih umrljivosti otrok na svetu, a mnoge nosečnice bolj kot (porodnim) babicam zaupajo internetu. Leta 2023 je minilo 100 let od začetka delovanja bolnice za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani (današnja stara porodnišnica) in kar 270 let od začetka formalnega izobraževanja babic na Slovenskem, ki ga je uvedla avstrijska cesarica Marija Terezija.

Novinarka Saša Bojc se je pogovarjala z Gordano Njenjić, ki je kot babica dve desetletji delala v porodni sobi ljubljanske porodnišnice, danes pa jo bodoči starši najbolj poznajo kot predavateljico v ljubljanski šoli za starše. 

Črno moško kolo, torbo s porodnimi pripomočki, dnevnik babice in na roke prepisan učbenik anatomije, citologije in histologije, ki jih je zbrala od svojih predhodnic, je Gordana Njenjić sestavila v manjšo razstavo v avli ljubljanskega kliničnega centra.

Velika avstralska študija je dokazala, da je bilo pri ljudeh, ki so uporabljali zaščito pred soncem v obliki krem, statistično manj kožnega raka kot pri tistih, ki takšnih pripravkov niso uporabljali.

V prvi polovici julija je Zveza potrošnikov Slovenije objavila rezultate letošnjega preizkusa dvanajstih izdelkov za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem 30 in več. Ugotovili so, da zaščita ni sorazmerna s ceno, trije izdelki testa niso opravili, slabše sta se odrezala izdelka ekološke kozmetike. Toda kaj sploh pomeni zaščitni faktor v kremi? Je res škodljiv za zdravje, se nalaga na morskem dnu in tako prehaja v prehransko verigo? In kako je z nanodelci, ki jih je najti tudi v kremah z varnejšimi mineralnimi filtri?

Tudi v letu 2024 se bomo še naprej trudili, da odkrijemo in zapišemo čim več dobrih zgodb, ki bodo navdušile bralke in bralce tiskane in spletne izdaje Dela.