V nadaljevanju preberite:

»Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo. Drugo pa je v resnici biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš nad veliko stvarmi. Nad tem, kdo smo mi kot ljudje. In tem, kaj je prav in kaj ni,« je predsednik vlade Robert Golob povedal med slovesnostjo v spomin na civilne žrtve vojne v Ukrajini, ki se je je v Buči udeležil z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Hrvaške, Slovaške in Moldavije.

Besede visokih gostov so bile poleg rdečega srca v napisu »Rad imam Bučo«, pred katerim je stal govorniški oder, osamljena točka opore na dogodku, s katerim se je Ukrajina spomnila enega najbolj pretresljivih trenutkov vojne. Kijevsko predmestje je v dneh po osvoboditvi postalo sinonim za ruske zločine, zagrešene na ukrajinskih tleh. Leto dni zatem, ko so svet obkrožili posnetki ulic, polnih človeških trupel, in vsesplošnega razdejanja, ki so ga za seboj pustili ruski vojaki, so bili voditelji enotni v mnenju, da mora agresorska država za svoja dejanja odgovarjati.