Borut Štrukelj: Zdravilo je zdravilo, prehransko dopolnilo pa dopolnilo

Kar štirideset odstotkov sintetičnih zdravil temelji na učinkovinah, ki jih najdemo v rastlinah. Njihove zdravilne učinke so zaznali, preizkušali in preučevali že naši predniki, a si že tedaj pri tem privoščili nekaj pretiravanja: poročanje o njih so začinili z miti, vražami in pripovedovanjem zgodbic. Danes se dogaja podobno – nekatere rastline so tako rekoč zdravilo za vse. Tudi oziroma predvsem o tem sta v zadnji epizodi podkasta V ambulanti z dr. Orlom govorila Rok Orel in njegov gost Borut Štrukelj.

Pri vas me je vedno fasciniralo, s koliko področji se ukvarjate. Med njimi so tudi zdravilne rastline. Te so najbrž res začetek farmacije. Kako pa je s tem zdaj, kakšna je razlika med njihovo rabo nekoč in danes?

Zdravilne rastline so me navduševale od nekdaj. Spoznavati sem jih začel že v otroštvu. Doma mi je oče omogočil, da sem imel svoj laboratorij, in ta je iz leta v leto rasel. Tako sem, ko je napočil čas, nihal med vpisom na študij farmacije ali medicine. Začel sem oba, naposled pa sem se odločil samo za farmacijo, konkretno za zdravilne rastline, pozneje sem se usmeril še v biološka zdravila.

Kot ste povedali, so zdravilne rastline začetek zdravljenja. Osnova je izkustveno zdravstvo. Naši predniki so se učili na podlagi poskusov in napak. Že Paracelsus pa je dejal: Sola dosis facit venenum, kar pomeni, da je od odmerka odvisno, ali bo neko zdravilo res zdravilo ali pa bo strup. Zato imamo zdravniki, kot ste vi, in farmacevti, kot sem jaz, v rokah izjemno orodje, ki pa mora biti pravilno odmerjeno. Zanimivo je, da štirideset odstotkov sintetičnih zdravil temelji na učinkovinah, ki jih najdemo v rastlinah.

Vendar vedno znova ugotavljamo, da je, kar je naredila narava, dobro, morda pa ne optimalno. Kar manjka, tako dodamo s sintezo ali polsintezo. Še bolj zanimiva pa je naša neučakanost. Ker bi radi, da naše težave prenehajo takoj, posežemo po sinteznih zdravilih, ki delujejo neposredno in učinkujejo takoj. Če bi bili bolj potrpežljivi, pa bi si lahko pomagali z zdravilnimi rastlinami, ki bi delovale enako ali bolje skozi daljši čas ter povzročile manj neželenih učinkov.

Vsaka rastlina je lahko zdravilo ali strup

Danes so zdravilne rastline med ljudmi spet popularne. Lahko bi rekli, da fitoterapija doživlja renesanso. Morda je to posledica razočaranja nad uradno medicino in farmacijo. Kaj pa je na področju zdravilnih rastlin novega v znanstvenem smislu?

Uradna medicina in farmacija temeljita na znanstvenih podatkih. Naj navedem zelo poveden primer. Izvleček šentjanževke, če ga jemljemo peroralno, počasi, a zanesljivo deluje proti depresiji. To je bilo zapisano že pred več sto leti. Pisalo pa je: šentjanževko je treba nabirati ob prvi rosi po polni luni, z mrtvo mačko, zavezano okoli pasu. Danes na podoben način pretiravajo nekateri oglaševalci. Temu rečemo indikacijska lirika – naša naloga pa je, da delovanje potrdimo ali ovržemo na podlagi dokazov.

Ljudje imajo načeloma klasična zdravila, ki jih izdeluje farmacevtska industrija, za potencialno nevarna, zdravilne rastline pa za nekaj neskončno varnega.

Zdravilne rastline seveda imajo zdravilne učinke, ki jih želimo raziskovati še naprej, imajo pa tudi neželene učinke. Vzemimo za primer kranjsko buniko. Vsebuje učinkovine, ki odlično delujejo proti krčem. Zakaj je ne gojimo doma? Ker ne vemo, koliko teh je v listih. Lahko bi se zastrupili. Podobno recimo velja za glive – iz teh izdelujejo antibiotike. Skratka, predpisovanje zdravilnih rastlin z močnimi učinki prepustimo zdravnikom in farmacevtom.

Če zapišemo, da čajna mešanica iz kamilic pomirjujoče vpliva na počutje, gre za prehransko dopolnilo. FOTO: Shutterstock

Kako pa so zdravilne rastline regulirane? Farmacevtska industrija je zelo nadzorovana, tu pa smo na področju živil, prehranskih dopolnil ...

Zdravilo je zdravilo, prehransko dopolnilo je prehransko dopolnilo ali hrana. Zdravilne rastline, ki imajo zdravilen učinek, ali pa izolacija učinkovin iz njih spadajo med zdravila. To ureja evropska oziroma nacionalna agencija za zdravila. Če naj recimo piše, da cvetovi kamilice zmanjšujejo želodčne krče, mora biti to dokazano in registrirano, kot velja za zdravila, kar pa je zelo dolgotrajno in tudi drago. Če sporočamo, da neka čajna mešanica pomirjujoče vpliva na počutje, pa gre za prehransko dopolnilo.

Nikakor pa ne smemo rastlinam pripisovati zdravilnih učinkov in jih ponujati na trgu kot prehranska dopolnila, kot to počnejo nekateri posamezniki in podjetja.

Katera so tista področja ali pa, recimo, medicinske indikacije, pri katerih so zdravilne rastline najbolj uporabne?

Lahko začneva kar pri koži. Eterično olje limone ima denimo zelo močan antiseptični učinek proti bakteriji MRSA [Staphylococcus aureus].

S probiotiki lahko peroralno lajšamo razne atopične dermatitise.

Zelo učinkoviti so lahko antidepresivi, ki jih uporabljamo na osnovi sintezne kemije, vendar pa se nam lahko z njimi stanje tudi poslabša, če jih ne jemljemo pravilno. Lahko rečemo, da gre potem za neko vrsto zasvojenosti.

Borut Štrukelj se je za zdravilne rastline zanimal že v otroštvu, ko mu je oče omogočil, da je imel doma svoj laboratorij. FOTO: Luka Maček

Pomanjkanje izločanja prebavnih sokov lahko zelo lepo reguliramo z rastlinskimi grenčinami. Zanimivo je, da je zdravilo na osnovi rastlinskih sestavin, ki ga dobimo v lekarni, sestavljeno iz devetih zelišč. To zdravilo regulira tako povečano izločanje prebavnih sokov kot tudi, če ga jemljemo dlje časa, premajhno izločanje. Pri starostnikih, pri katerih se izloča premalo želodčne kisline, pepsina, tripsina in drugih encimov, pripomorejo k regulaciji, torej ravnovesju.

Potem imamo denimo še adaptogene; to so snovi iz zdravilnih rastlin, ki nam omogočajo, da ostajamo v optimalnem delovanju.

Kje naj slehernik dobi koristno, uporabno znanje o zdravilnih rastlinah? Knjig o njih je napisanih ogromno, a moram priznati, da sem do njih nekoliko skeptičen, saj je po njihovem tako rekoč vsaka zel dobra za skoraj vse.

Če knjigo napiše laik. Če pa jo napiše strokovnjak ... Slovensko farmacevtsko društvo je na to temo izdalo že dve obsežni monografiji, Sodobno zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, ki vsebujeta z znanstvenimi dokazi podprta dejstva. Dober vir so lahko tudi družbena omrežja, če informacije izvirajo iz zapisov nekoga, ki se na zadeve spozna. Dobra informacija je zdaj zlata vredna.