Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Nihče ne umre zaradi kreme, zaradi kožnega raka pa

Je zaščitni faktor škodljiv za zdravje, se nalaga v morju in prehaja v prehransko verigo? Kako je z nanodelci, ki so tudi v kremah z mineralnimi filtri?
Velika avstralska študija je dokazala, da je bilo pri ljudeh, ki so uporabljali zaščito pred soncem v obliki krem, statistično manj kožnega raka kot pri tistih, ki takšnih pripravkov niso uporabljali. FOTO: Dokumentacija Dela
Velika avstralska študija je dokazala, da je bilo pri ljudeh, ki so uporabljali zaščito pred soncem v obliki krem, statistično manj kožnega raka kot pri tistih, ki takšnih pripravkov niso uporabljali. FOTO: Dokumentacija Dela
11. 7. 2023 | 05:00
14:31

Pred dnevi je Zveza potrošnikov Slovenije objavila rezultate letošnjega preizkusa dvanajstih izdelkov za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem 30 in več. Ugotovili so, da zaščita ni sorazmerna s ceno, trije izdelki testa niso opravili, slabše sta se odrezala izdelka ekološke kozmetike. Toda kaj sploh pomeni zaščitni faktor v kremi? Je res škodljiv za zdravje, se nalaga na morskem dnu in tako prehaja v prehransko verigo? In kako je z nanodelci, ki jih je najti tudi v kremah z varnejšimi mineralnimi filtri?

Na zemeljskem površju je približno 5 odstotkov žarkov UVB in 95 odstotkov žarkov​ UVA. UV-indeks, naveden na embalaži pripravkov, se nanaša na zaščito pred žarki ​UVB in pomeni, kolikokrat več časa smo zaščiteni lahko na soncu, preden se pojavi rdečina, v primerjavi z nezaščiteno kožo.

Žarke ​UVA so, kot pojasnjuje prof. dr. Žiga Jakopin s katedre za farmacevtsko kemijo ljubljanske fakultete za farmacijo, nekoč imeli za nenevarne, a se je izkazalo, da čeprav ne povzročajo neposrednih opeklin, imajo bolj skrite nezaželene učinke. Med drugim povzročajo zmanjšanje imunskega odziva (imunosupresijo) in fotostaranje kože. Pri zaščitnih kremah proti soncu – tako je v Evropi – na katerih je UVA napisan v krogcu, pomeni, da vsebujejo eno tretjino zaščitnega faktorja proti žarkom​ UVA.

Iz morja tudi v prehranjevalno verigo

Kreme z mineralnimi (anorganskimi, fizikalnimi) filtri običajno vsebujejo titanov dioksid ali cinkov oksid, delujejo pa tako, da odbijajo in sipajo svetlobo, zaradi česar jih velikokrat kombinirajo z organskimi (kemijski) filtri, da se njihov učinek poveča. »Pri anorganskih filtrih je treba vzeti v zakup, da so zato, ker so nekoč puščali izrazito belo sled, želeli te delce čim bolj pomanjšati in tako uvedli nanotehnologijo, pri kateri se pojavlja vprašanje, ali so ti nanodelci, ki prehajajo v naše telo, potencialno nevarni.

Skozi prizmo varnosti oziroma toksikološkega profila so za uporabo med najbolj varnimi mineralni filtri, ki so primernejši za občutljivejše ljudi, nagnjene k alergijam, in tudi za otroke. Res pa je, da obstajajo nekateri organski oziroma kemijski UV-filtri, ki so prav tako popolnoma varni, med njimi mexoryl XL in SX ter tinosorb M in S. Sicer se je treba zavedati, da je vsaka stvar potencialno nevarna in da je pri tem odločilna koncentracija oziroma izpostavljenost,« je poudaril Jakopin. Prav UV-filtri so tisti, ki v zaščitnih kremah proti soncu največkrat povzročajo alergije, jih pa povzročajo dišave in konzervansi.

Vsa zaščitna sredstva se spirajo s kopanjem, zato jih je treba večkrat nanesti, je navedeno že na embalaži. »Na Havajih in še ponekod so nekaj UV-filtrov prepovedali, saj povzročajo beljenje koral in so uničili že kar nekaj koralnih grebenov, predvsem zaradi dveh spojin, oksibenzona (oziroma benzofenona-3) in oktinoksata. Na sodobnih pripravkih je zaslediti, da ne vsebujejo oktinoksata, benzofenona-3 ali oksibenzona,« pojasnjuje sogovornik. Posamezen UV-filter se namreč lahko pojavlja pod petimi različnimi imeni.

Kaj pa homosalat in oktokrilen, ki so se ju proizvajalci začeli izogibati, kar jasno zapišejo tudi na embalaži? Kot odgovarja sogovornik, z oktokrilenom povezujejo alergene učinke, v sončne kreme pa ga običajno dodajajo zato, da zaščiti druge UV-filtre pred razpadom na sončni svetlobi. Industrija se preusmerja predvsem v uporabo filtrov, ki so obstojnejši na svetlobi. Sicer pa je še kar nekaj UV-filtrov, za katere je znano, da so med bolj alergenimi: oksibenzon, paraaminobenzojska kislina (v EU že prepovedan) in avobenzon.

Izbira višine faktorja je odvisna od tega, koliko dolgo se želimo soncu izpostavljati, da nas ne opeče. FOTO: Tomi Lombar
Izbira višine faktorja je odvisna od tega, koliko dolgo se želimo soncu izpostavljati, da nas ne opeče. FOTO: Tomi Lombar

Te kemične spojine se nalagajo tudi v vodnih organizmih in prej ali slej prej pridejo v prehranjevalno verigo. »Če se začnejo nalagati v planktonu, do velikih rib, ki jedo manjše, lahko njihova koncentracija še naraste. Človek je tako UV-filtrom poleg posredne dermalne izpostavitve izpostavljen še neposredno – na krožniku. In ne le s koncentracijo določenega filtra, še bolj problematična je lahko kombinacija spojin, ki smo jih zaužili, in tu lahko nastanejo nepredvidljivi učinki. UV-filtri so lipofilne spojine, ki se nalagajo v maščevju, so problematične, ker se tako znajdejo v prehranjevalni verigi,« pojasnjuje sogovornik.

Omenjajo jih tudi kot hormonske motilce. Med njimi pa po sogovornikovih besedah ni le homosalat, denimo, ampak tudi nekateri drugi. Derivati kafre delujejo kot estrogeni in antiandrogeni in bi lahko potencialno povzročili feminizacijo, pri nekaterih poskusih z izpostavljenostjo rib se je pokazalo, da na koncu skoraj ni bilo več moške populacije. Negativno pa delujejo na ščitnico in ščitnične hormone.

Derivati cimetne kisline (cinamati), še posebej oktinoksat (pojavlja se še pod imeni oktil metoksicinamat in etilheksil metoksicinamat), izkazujejo podobne, le morda manj izrazite učinke na endokrini sistem, še dodaja Žiga Jakopin. Večina UV- filtrov sicer lahko prehaja v živi del kože in potem v naš sistem, pri nekaterih se absorbira tudi 10 odstotkov nanesene količine, ki tako pride v telo in je zaznavna v urinu, krvi in drugih telesnih količinah, kar so v manjših ali večjih koncentracijah potrdili s študijami. Zaznali so jih tudi v materinem mleku, pri čemer se postavlja vprašanje, kako to vpliva na razvoj dojenčka.

Niso zaznali homosalata in oktokrilena

Pri zvezi potrošnikov v letošnjih testiranjih niso zaznali izdelkov, ki vsebujejo homosalat in oktokrilen, ta so proizvajalci sami začeli nadomeščati z drugimi UV-filtri. Sicer pa so trem izdelkom pripisali skupno oceno nezadovoljivo, saj so jim izmerili nižjo stopnjo UVB-zaščite, kot je bila navedena na embalaži. Test je pokazal, da so na trgu številni izdelki, ki ponujajo odlično zaščito za nizko ceno, zmagovalec testa je bil najcenejši testirani izdelek.

Opozorili so, da oznaka vodoodporno vliva lažen občutek varnosti, saj skladno s pravili proizvajalci na embalažo lahko zapišejo, da je izdelek vodoodporen, če po dveh 20-minutnih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite. Ob letošnjem testiranju zaščitnih sredstev za otroke, ki jih lahko uporabljajo tudi odrasli, zlasti nagnjeni k alergijam, saj običajno vsebujejo manj dišav in nekaterih konzervansov, so opozorili še, da potrebuje otroška koža visok do zelo visok faktor zaščite pred soncem, treba se je izogibati opoldanskemu soncu ter otroke zaščititi tudi z oblačili in pokrivalom.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine