Neomejen dostop | že od 9,99€
Svetovalne službe slovenskih šol so bile (pre)zasedene že pred epidemijo. Tudi zato ravnatelje skrbi, kaj se bo zgodilo z dodatnimi svetovalnimi delavci, ki so jih lahko začasno zaposlili na podlagi sklepa nekdanje ministrice Simone Kustec, ta pa se bo iztekel 31. avgusta. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje odgovarjajo, da sklepa ne morejo podaljšati, pripravljajo pa spremembe normativov, ki naj bi to uredili do 1. septembra.
Osnovne šole so med epidemijo na podlagi takratnega sklepa ministrice Simone Kustec začasno lahko zaposlile dodatne deleže svetovalnih delavcev. Šola, ki ima do dvesto učencev, je lahko dodatno sistemizirala 0,15 deleža delovnega mesta svetovalnega delavca, šola z 201 do 350 učencev 0,30 deleža, šola z 351 do 500 učenci 0,45 in šola z več kot 500 učenci 0,60 deleža dodatnega svetovalnega delavca. Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je število dodatnih deležev delovnih mest svetovalnih delavcev na podlagi tega sklepa v osnovnih šolah 188, v šolah s prilagojenim programom 18,5 in v zavodih 5,8.
Sklep velja še do 31. avgusta, in ker težave niso izginile, ravnatelje skrbi, da bodo ostali brez dodatne pomoči, ob tem da bi svetovalnih delavcev potrebovali še veliko več. Na to so opozorili tudi v aktivu celjskih ravnateljev po dogodku medvrstniškega nasilja na vrhu nakupovalnega središča: »Vprašati se je treba o smiselnosti napovedi, da bodo v prihajajočem šolskem letu zmanjšali delež delavcev v šolski svetovalni službi, čeprav bi šole nujno potrebovale še več specializiranih delavcev za pomoč otrokom s težavami, ki niso nujno povezane z učno snovjo. Vsekakor bo to še ena od odločitev, ki bistveno poslabša možnost šol, da učinkovito in ustrezno opravljajo svoje delo, tudi na področju medvrstniškega nasilja.«
Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje odgovarjajo, da sklepa ne morejo podaljšati: »Rešitve, ki se uresničujejo na podlagi sklepa, želimo ohraniti tako, da postanejo del sistema. Izboljševanje sistema vzgoje in izobraževanja pa je proces, ki zahteva strokovne in domišljene sistemske rešitve. Za pripravo in uveljavitev takih rešitev je nujen strokovni, družbeni in politični konsenz. Na ministrstvu smo v procesu reševanja stavkovnih zahtev sindikata Sviz imenovali delovne skupine za pripravo predlogov sprememb normativov in standardov, ki naj bi se uveljavile 1. 9. 2023. Zdaj dela delovnih skupin še ne moremo komentirati. Lahko povemo le, da je med predlogi tudi povečanje zaposlitve svetovalnega delavca, ki se v tem šolskem letu izvaja na podlagi omenjenega sklepa.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa poudarja: »Naše stališče je, da se število svetovalnih delavcev v šolah absolutno ne sme zmanjšati. Že pred covidom-19 bi bile nujne okrepitve in zdaj se ni mogoče vrniti v stanje pred tem. Stanje se namreč ni izboljšalo, težave, ki jih imajo otroci in starši, niso rešene. Sam ne vidim nobenega razloga, da tega ne bi uredili do 1. 9. 2023, če bo le pripravljenost na politični strani.«
Štrukelj je dodal, da se v Svizu strinjajo s strateškim svetom za preprečevanje sovražnega govora, ki je na svoji tretji seji vladi priporočil, da podaljša začasno povečanje sistemizacije šolskega svetovalnega delavca. Kot so v sporočilu za javnost po seji zapisali, naj bo to povečanje trajno določeno »najmanj na ravni začasno povečane sistemizacije. Še več: ministrstvu članice in člani sveta priporočajo, da se poveča sistemizacija delovnih mest svetovalnega delavca in ustrezno prilagodi normative.«
Da je to edina prava pot, se strinja tudi ravnateljica OŠ Lava in članica celjskega aktiva ravnateljev Marijana Kolenko: »To, kar smo imeli zdaj, je minimum, kar bi šole trajno potrebovale. Postcovidnega obdobja še zdaleč ni konec, zato moramo vsaj ta delež ohraniti. Na dvooddelčni šoli bi morali nujna imeti najmanj dva svetovalna delavca. Če bodo to, kar imamo zdaj, ukinili, bo strašljivo.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji