Ameriški predsednik Donald Trump je postavil pogoje za odpravo carin, ki jih je uvedel proti Evropski uniji (EU). Zahteva, da Evropska unija od ZDA kupi za 350 milijard dolarjev energije, toliko, kolikor ima ZDA trgovinskega primanjkljaja z EU.

Preberite tudi: Trump povišal carine na kitajsko blago na 125 odstotkov, ga bo kongres ustavil?

Trump je na nedavni tiskovni konferenci v Beli hiši izrazil svoje nezadovoljstvo z evropsko ponudbo carin »zero-for-zero«, ki bi odpravila carine na avtomobile in industrijske izdelke med ZDA in EU. Po njegovem mnenju ta ponudba ni zadostna.

»Eden od načinov, kako lahko to hitro in enostavno odpravimo, je, da kupijo našo energijo,« je dejal Trump. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za trgovino Maroš Šefčovič sta že prej nakazala, da predlog najbrž ne bo sprejet, Trumpova neposredna zavrnitev pa je to le še potrdila.

Trump je med novinarsko konferenco poudaril, da presežek vidi kot neke vrste izkaz poslovnega uspeha. Poleg tega je izrazil pripravljenost na dogovor z Evropsko unijo, če bo ta zavezana k zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja z nakupom več ameriške energije. Ideja o nakupu ameriške energije ni nova; von der Leynova je že ob Trumpovi ponovni izvolitvi predlagala večji nakup ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Trumpove zahteve po 350 milijardnem uvozu iz ZDA so neuresničljive

Trump: EU naj spusti svoje standarde

Donald Trump je na vprašanje, ali so njegove globalne carine trajne ali zgolj taktika za pogajanja, odgovoril, da so lahko trajne, lahko pa se bo o njih tudi pogajalo, saj ZDA potrebujejo več kot le carine.

Med novinarsko konferenco je Trump omenil tudi, da želi, da Evropska unija zmanjša svoje standarde, da bi več ameriških izdelkov lahko vstopilo na evropski trg. Te ukrepe je označil kot »nemonetarne carine«, ki otežujejo prodajo ameriških izdelkov v Evropi. »Postavljajo pravila in predpise, ki so namenjeni samo enemu razlogu: da ne morete prodati svojega izdelka v teh državah,« je dejal Trump.

Po njegovih besedah Evropska unija postavlja tako stroge standarde, da avtomobili iz ZDA ne morejo prestati testov, kot je na primer test, kjer se na avtomobil z višine 20 čevljev spusti krogelna utež. »Že ob najmanjši udrtini avto ne ustreza. Enako bi se zgodilo z avtomobili iz Nemčije ali drugih držav,« je dejal Trump.

V preteklosti je že izrazil nezadovoljstvo nad tem, da je v EU prepovedana prodaja gensko spremenjenega mesa, s tem pa je Američanom v EU onemogočen izvoz njihove govedine, o kateri Trump trdi, da je najboljša na svetu.

Elon Musk ima težave s Trumpovimi carinami

Stanje na evropskih borzah boljše

Ursula von der Leyen je prejšnji teden predlagala odpravo evropskih carin na avtomobile in industrijske izdelke, če bi ZDA storile enako. Kot je znano, so ZDA uvedle 20-odstotne carine za EU in najmanj desetodstotne za druge trgovinske partnerje. To je povzročilo padec na finančnih trgih po vsem svetu, pri čemer so evropske delnice doživele največje enodnevne padce od začetka pandemije covida-19. A danes je stanje na trgih boljše.

Evropske, slovenske in azijske borze so danes že v zelenem. FOTO: AFP

Evropski delniški trgi so zjutraj nakazali rast in prvi odboj po ostri globalni razprodaji, ki jo je sprožila uvedba ameriških trgovinskih carin. Trgi v Veliki Britaniji in EU so se v zgodnjem trgovanju vrnili v pozitivno območje. Regionalni indeks Stoxx 600 je bil do 9.52 v Londonu višji za okoli 1,4 odstotka, pri čemer so bili skoraj vsak sektor in vse glavne borze v pozitivnem območju. V pozitivnem so tudi delnice na slovenski borzi, SBI TOP je višji za 3,13 odstotka. Tudi borzni trgi v Aziji in Pacifiku so danes na splošno višji in precej v zelenem.

Medtem pa »ZDA začenjajo bolj spominjati na trge v razvoju kot na razvito državo«, pravi Stephane Boujnah, direktor panevropske borzne operaterke Euronext, ki je za Guardian ocenil dogajanje na borzah.

EU bo jutri sprejela prvi odgovor na Trumpove carine

Evropski voditelji so se na Trumpovo zavrnitev odzvali z razočaranjem, saj so upali na pogajalsko rešitev. Ursula von der Leyen je poudarila, da je EU pripravljena na nadaljnja pogajanja, vendar ne bo sprejela nepoštenih pogojev. Maroš Šefčovič je dodal, da bo EU zaščitila svoje interese in se po potrebi odzvala na ameriške ukrepe.

Medtem v Bruslju uradniki končujejo priprave na prvi sveženj povračilnih ukrepov proti ameriškim carinam na jeklo in aluminij, ki naj bi bili formalno potrjeni jutri.

 Odločitev, ki je odziv na ameriške carine na jeklo in aluminij, sprejete marca, bodo države članice potrdile s kvalificirano večino v okviru posebnega odbora za trgovinske ovire. Prvi sveženj vključuje predvsem dodatne carine za izdelke s seznama (motocikli, čolni, džins …), ki je bil sprejet že v prvem Trumpovem mandatu in je bil pozneje zamrznjen. Z njega je bilo črtanih nekaj izdelkov, denimo alkoholne pijače, saj je Trump grozil z 200-odstotnimi carinami na vino in šampanjec, če bo na muhi EU njihov viski. Prvi ukrepi bodo začeli veljati 14. aprila. Drugi del odgovora na ameriške carine na jeklo in aluminij bo začel veljati 30 dni kasneje. Dodatna carinska stopnja bo znašala 25 odstotkov. Evropska komisija še pripravlja predloge odgovora na avtomobilske in vzajemne carine.

Ursula von der Leyen v pogovorih s Pekingom

Evropska unija se je po Trumpovi zavrnitvi predloga za odpravo carin na avtomobile in industrijske proizvode hitro obrnila proti iskanju alternativnih diplomatskih poti za reševanje trgovinskih sporov. V tem kontekstu je von der Leynova vzpostavila dialog s kitajskim premierom Li Qiangom, s katerim sta razpravljala o trgovinskih vprašanjih in možnostih za preprečevanje nadaljnje eskalacije sporov.

Evropska komisarka Ursula von der Leyen in komisar za trgovino Maroš Šefčovič sta že prej nakazala, da ni znakov, da bi bil predlog sprejet, Trumpova neposredna zavrnitev pa je to le še potrdila.  FOTO: Vyacheslav Oseledko/AFP

Predsednica evropske komisije je v telefonskem pogovoru s kitajskim premierom poudarila življenjski pomen stabilnosti in predvidljivosti za svetovno gospodarstvo. Pozvala je k rešitvi trenutnih razmer s pogajanji in poudarila, da se je treba izogniti nadaljnjemu zaostrovanju.

V odzivu na motnje, ki so jih povzročile ameriške carine, je poudarila »odgovornost Evrope in Kitajske kot dveh največjih svetovnih trgov, da podpreta močan reformiran trgovinski sistem, ki bo svoboden, pravičen in bo temeljil na enakih konkurenčnih pogojih«.

Poudarila je ključno vlogo Kitajske pri reševanju morebitne preusmeritve trgovine zaradi carin, zlasti v sektorjih, ki so jih že prizadele svetovne preobsežne zmogljivosti. Razpravljala sta o vzpostavitvi mehanizma za spremljanje morebitne preusmeritve trgovinske menjave in zagotavljanje ustreznega odziva na morebitne spremembe.

Opozorila je tudi na nujnost strukturnih rešitev za ponovno uravnoteženje dvostranskih trgovinskih odnosov ter zagotovitev boljšega dostopa evropskih podjetij, izdelkov in storitev na kitajski trg.

Peking je prejšnji teden uvedel 34-odstotne carine na ameriške izdelke kot odgovor na Trumpovo objavo celotnega seznama tako imenovanih recipročnih carin. V ponedeljek je špekulacije o morebitnem premoru carin Bela hiša hitro zavrnila, Trump pa danes, potem ko Peking kljub njegovi zahtevi ni umaknil recipročnih carin na ameriško blago, uvedel kar 104 odstotno carino na Kitajski uvoz.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je danes ponoči sporočilo, da »odločno nasprotuje« Trumpovi grožnji o stopnjevanju carin, in obljubilo, da bo sprejelo protiukrepe za zaščito svojih pravic in interesov.