Kaznivega dejanja nasilništva osumljenih pet mladoletnikov

Velika sobota je bila za mlado Celjanko, kot je razbrati z videoposnetka, ki je zakrožil po družbenih omrežjih, je dekle letnik 2010, ena najhujših sobot. Več drugih deklet jo je teplo po glavi, brcalo, pljuvalo, jo zmerjalo. Okoli je bilo več drugih mladih, a niti eden ni pomagal. Namesto tega so snemali dogajanje, zato je posnetkov več, eden pa je celo rekel nasilnim dekletom, naj žrtev vržejo dol. Vse se je namreč dogajalo na strehi največjega celjskega nakupovalnega središča.

Andrew Tate tudi v naših šolah in domovih

Dogodek je že v nedeljo začela preiskovati policija, ko sta nasilje prijavili mladoletna žrtev in njena mama, je povedal inšpektor sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje Boštjan Kavc: »Pri preiskavi smo doslej ugotovili, da imamo mladoletno oškodovanko, identificirali smo pet mladoletnih osumljencev uradno pregonljivega kaznivega dejanja nasilništva.«

Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Jože Bračko pa je poudaril, da so kazensko odgovorni tisti, ki so že dopolnili 14 let. Po podatkih policije so v letošnjem letu obravnavali 123 kaznivih dejanj, v katerih je bila oškodovana vsaj ena mladoletna oseba ali otrok, osumljenec pa je bila fizična oseba, stara med 14 in 18 let. Lani je bilo takih primerov 308, na območju Celja 109, leta 2021 pa 202 in na območju Celja 82.

Preiskavo sta zaradi zaščite mladoletnikov precej skopo predstavila vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Jože Bračko (levo) in inšpektor sektorja uniformirane policije PU Celje Boštjan Kavc. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kot je dejal Bračko, so mladoletniki v zadnjih petih letih izvršili največ kaznivih dejanj nasilništva, groženj in kaznivih dejanj proti spolni nedotakljivosti. Kazni so milejše, saj so mladoletniki deležni posebnega varstva pri izreku kazni, je poudaril Bračko: »Začne se z opominom, sledijo vzgojni ukrepi, ukor, strožje nadzorstvo skrbstvenega organa, lahko se odločijo za oddajo v prevzgojni zavod. Če ima mladoletnik denarna sredstva, se ga lahko tudi denarno kaznuje, imamo pa tudi mladoletniški zapor, tudi v Celju.«

Za zdaj policija v tem primeru preiskuje sume kaznivih dejanj nasilništva, grožnje, pa tudi zlorabo osebnih podatkov in kršitev tajnosti postopka. Vsi, ki so snemali dogajanje in potem to še posredovali v javnost, posnetkov kroži kar nekaj, so namreč storili kaznivo dejanje, je poudaril Bračko: »Pojavila se je celo objava s konkretnimi imeni in priimki, celo na katero šolo hodijo. To so razkritja osebnih podatkov mladoletnika in kaznivo dejanje. Podatke bomo zbirali naprej, če bo dovolj dokazov, bomo proti tem osebam podali kazensko ovadbo.«

Moj otrok je problematičen, popravite ga!

Bračko je poudaril zelo veliko vlogo staršev: »V primerih, ko so se nam mladoletniki pogosto pojavljali pri izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov, smo iskali tudi kazensko odgovornost staršev, ker so opuščali dolžno nadzorstvo in zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe. Starše smo ovadili in so se nam pokazali pozitivni rezultati.« Kadar so storilci mlajši od 14 let, policija sicer da poročilo na okrožno državno tožilstvo, ampak kazni ni, ker ti otroci še niso kazensko odgovorni. Obvestijo pa Center za socialno delo.

Pomočnica direktorice CSD Celje Nataša Omladič Ograjenšek je odgovorila, da o tej zadevi CSD uradno »še ni bil seznanjen, tako še ne razpolagamo s podatki mladih, ki so bili vključeni v dogodek«. Na policiji so sicer zatrdili, da so CSD zagotovo vsaj ustno o tem obvestili. Omladič Ograjenškova je še odgovorila, da se v takih primerih veliko pogovarjajo in poudarila: »V dani situaciji potrebujeta pomoč in podporo tako mladostnik, ki je povzročitelj, kot tudi mladostnik, ki je žrtev.«

V šolo naj bi otrok zaradi groženj prišel z nožem

Nataša Omladič Ograjenšek je še dejala, da so na CSD Celje letos obravnavali 13 primerov medvrstniškega nasilja in da je to v porastu: »V večini primerov gre za medvrstniško nasilje na podlagi zbadanja med mladostniki; izločevanja iz razreda ali skupine mladostnikov; pretepov med mladostniki, spodbujanje k deljenju golih fotografij prek socialnih omrežij. Predvsem pogosto pa so mladostniki izpostavljeni prek različnih socialnih omrežij snapchat, tiktok, instagram, kjer prihaja do žaljenja, sramotenja, blatenja med mladostniki.«

Na sobotni dogodek se je odzvala novoustanovljena Dijaška skupnost Celje. Predsednik Nik Slemenšek je dejal, da dogodek ostro obsojajo, prav tako obsojajo, da se je vse skupaj tako hitro razširilo po družbenih omrežjih. Prav ta so po njegovem mnenju naredila ogromno škode: »Socialna omrežja so nas pripeljala do tega. Zakaj pa mislite, da v drugih državah ukinjajo tiktok in aplikacije, ki škodujejo najstnikom? Ker starost teh uporabnikov pada. Videli smo, koliko všečkov in delitev je dosegel ta video. Na podlagi tega lahko sklepamo o problemu sodobne družbe, sodobnih najstnikov.«

Na dogajanje sta se odzvala predsednik in podpredsednica novoustanovljene Dijaške skupnosti Celje Nik Slemenšek in Sara Jovanović. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Večina vpletenih sicer ni bila dijakov, ampak osnovnošolcev. Po naših informacijah gre za učenke in učence različnih celjskih osnovnih šol. V Celju so z osnovnošolskimi tolpami v preteklosti že imeli težave. Tudi zato je jeseni 2021 ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko predlagala tako imenovano trajnostno strategijo, s katero so želeli nasloviti tudi vprašanje medvrstniškega nasilja.

Kaj se je v dveh letih zgodilo, da smo še vedno priča tako krutim zgodbam? Kolenkova pravi, da so pri trajnostni strategiji za zdaj naredili akcijske načrte, delali so z učitelji in starši, problem prvih tolp so sanirali: »Zdaj pričakujemo drugi korak in upam, da bomo vsi strnili moči. Ves čas si prizadevamo, da bi to postal širok dogovor, kaj bo kdo naredil. Ne le šole.« Pri tem je izpostavila odgovornost staršev, otrok in šol, pa tudi lokalne skupnosti in države.

Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje in pobudnica trajnostne strategije, ki naj bi pomagala tudi pri reševanju medvrstniškega nasilja: »Tiktok in druga družbena omrežja so nam ugrabila mlado generacijo.« FOTO: Špela Kuralt/Delo

Tako kot dijaška skupnost tudi Kolenkova opozarja na problem družbenih omrežij: »Tiktok in druga družbena omrežja so nam ugrabila mlado generacijo. Že v prvem razredu vse poznajo, znajo objaviti. So pred starši. Zato govorim o družbenem dogovoru, nujnem družbenem ukrepanju na celotni družbeni ravni.«

To je izpostavila tudi na javni predstavitvi mnenj prejšnji teden v državnem zboru. Dodala je, da se ne smemo slepiti, da je medvrstniško nasilje le v tujini, in izpostavila tudi problem odraslih: »Od otrok ne moremo pričakovati, da bodo imeli postavljeno moralno normo, če je še odrasli velikokrat nimamo. Otroci potrebujejo močno oporo, jasno mejo, kaj je prav, kaj je narobe. Za nas pa je vse postalo prav, kar na dolgi rok ne bo zdržalo.«

Policisti med preiskavo medvrstniškega nasilja osumili štiri mladoletnike

Na to je opozorila tudi Nataša Omladič Ograjenšek iz CSD Celje: »Situacija, ki se je zgodila v Celju, je resnično odraz opozarjanja številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z nevarnostmi na družbenih omrežjih, o tem, kakšne zlorabe in nasilje se lahko zgodijo. Zato je pomembno, da vsi skupaj to vzamemo zelo resno in se vsak zase reševanja zadeve najprej loti v družinskem okolju.«

Poudarila je tudi pomen pogovora in strokovne pomoči: »Takšni nasilni dogodki puščajo hude osebne stiske in morda tudi travme, ki lahko bistveno vplivajo na nadaljnje življenje in delovanje mladostnika, zato je smiselno, da se otroku poišče ustrezna psihološka pomoč, ki mu bo pomagala pri predelovanju osebnih stisk.«