Kako bomo bivali jutri? Naziv nadstandard bolj marketinški trik (VIDEO)

Kakšni so trenutni trendi stanovanjske gradnje, kako se razlikujejo bivanjske potrebe različnih generacij in kaj pri novozgrajenih stanovanjskih stavbah najbolj pritegne bodoče uporabnike, je bila rdeča nit podkasta na temo sodobnega bivanja.

V studio smo povabili Blaža Miklavčiča, generalnega direktorja GH Holdinga, Uroša Fonoviča, direktorja podjetja Lunos Slovenija, ter arhitektko in direktorico biroja EDH Katjo Gale.

Trende sodobne stanovanjske gradnje pri nas je Galetova razdelila na dva sklopa. »Prvi sklop so manjši investitorji, ki gradijo predvsem enodružinske hiše za lastne potrebe, drugi sklop so večji investitorji, ki gradijo večje večstanovanjske objekte. Pri prvih opažamo nadaljevanje trenda težnje po sodobni gradnji, povezanem bivalnem prostoru, čim večjim zastekljenim površinam in povezavi z okolico. Pri drugem sklopu investitorjev pa opažamo porast gradnje višjih objektov z večjim številom bivalnih enot.«

Po Miklavčičevem mnenju je trenutno mogoče opaziti veliko poudarka na trajnostni gradnji, uporabi naravi prijaznih materialov in energetski učinkovitosti. Opaža tudi porast števila zahtevnejših kupcev glede bivanjskih in življenjskih standardov. Fonovič pa opaža, da kupci postajajo bolj zahtevni, poudarek daje še na preudarno urbanistično in arhitekturno načrtovanje ter vidik trajnosti.

Nadstandard kot marketinški trik?

Dotaknili smo se tudi tematike nadstandardnih stanovanjskih nepremičnin ter sogovornike povprašali, kaj jih kot takšne sploh določa. S stališča zakonodaje nadstandard po besedah Katje Gale ni definiran: »Naziv nadstandard je bolj marketinški trik, ki nepremičnini prinese več pozornosti, definicija pomena pa je prepuščena prodajalcu samemu. Včasih tako dobimo občutek, da je nadstandard vsak presežek minimalnih standardov za stanovanjsko gradnje. Ljudje so tega že naveličani!«

Blaž Miklavčič pa je dodal: »V Sloveniji je zagotovo nekaj profesionalnih, izkušenih investitorjev, imamo pa tudi vrsto investitorjev, ki na investicijo gledajo izključno kot finančno priložnost in poskušajo ne glede na kvaliteto končnega produkta maksimirati izkoristek. Ob omejeni ponudbi stanovanj na trgu padejo skozi sito tako tudi nepremičnine, ki so na meji primernosti za bivanje.«

Uroš Fonovič pa nadstandard pojmuje predvsem v energetsko učinkoviti gradnji, ki je z zadostnim vnosom svežega zraka in kisika primerna za bivanje.

Navezanost na nepremičnine

Kakšna pa je navezanost Slovencev na primarno nepremičnino? Ali se še vedno oklepajo enega doma ali so morda že bolj odprti za idejo menjavanja nepremičnine glede na trenutne potrebe?

Blaž Miklavčič je pojasnil, da so ob začetku načrtovanja varovanih stanovanj preučili izkušnje iz tujine in na njihovi podlagi si prizadevajo za čim daljšo samostojnost stanovalcev. »Za zagotavljanje samostojnosti moramo pri načrtovanju premagovati arhitektonske ovire, kar je v naši zakonodaji razmeroma dobro definirano. Poleg tega moramo ljudem zagotoviti socialno okolje, v katerem bodo lahko podaljševali svojo samostojnost. Svoje objekte zato umeščamo v bližino toplic in osnovne infrastrukture. Znotraj objekta veliko prostora namenjamo srečevanju in druženju ter z navdušenjem opazujemo, kako se oblikujejo skupnosti stanovalcev. Ljudje, posebno v zrelem obdobju, potrebujejo stimulirano socializacijo in mi kot investitorji to lahko stimuliramo na ta dva načina.«

Arhitektka pa dodaja, da se hiše v zadnjem času načrtujejo v manjših dimenzijah, potreba o gradnji ene etaže za vsakega potomca se ne kaže več. Pri enostanovanjskih hišah je vedno več pritličnih objektov, posebno z mislijo na tretje življenjsko obdobje. »Seveda pa je v Sloveniji še vedno prisotna specifika navezave na domač kraj, ki je pri Slovencih še vedno zelo močna.«

Optimizacija energetske učinkovitosti

Glede prenove obstoječega stavbnega fonda in s tem povezanimi priložnostmi za optimizacijo energetske učinkovitosti pa Fonovič poudarja, da je pri nas več kot 1,2 milijona stavbnih enot zgrajenih pred 30 ali 40 leti.

»Prisilno prezračevanje je bilo za te objekte nujna norma, ob današnjih energetskih sanacijah, kot so menjave stavbnega pohištva in izolacije fasade, pa so se pojavile potrebe po novih načinih prezračevanja. V luči globalnega segrevanja ter vedno višjih temperatur dandanes pri prezračevanju in rekuperaciji ne govorimo več le o ohranjanju toplote, ampak o ohranjanju energije. To je trend, ki mu moramo slediti skozi vse leto. Prezračevanje gre z roko v roki tako z ogrevanjem kot ohlajanjem.«