Prvič po drugi svetovni vojni v Nemčiji v anketah vodi skrajno desna stranka

Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je prvič v zgodovini zasedla prvo mesto v veliki javnomnenjski raziskavi, kar kaže na naraščajoče nezadovoljstvo z uveljavljenimi strankami ravno v časih, ko si bodoči kancler Friedrich Merz prizadeva skleniti dogovor o koalicijski vladi. 

Po podatkih raziskave inštituta Ipsos, ki jih povzemajo številni mediji, vključno z agencijo Reuters, je podpora konservativnemu bloku CDU/CSU, ki je sicer zmagal na volitvah 23. februarja, padla za pet odstotnih točk na 24 odstotkov. Nasprotno pa je AfD pridobila tri odstotne točke in s 25 odstotki podpore prvič pristala na vrhu nacionalnih anket. Socialdemokrati (SPD) odhajajočega kanclerja Olafa Scholza ostajajo pri 15 odstotkih.

Ta sprememba je še posebej pomenljiva, ker se dogaja v ključnem trenutku – tik pred pričakovanim zaključkom koalicijskih pogajanj med Merzevim blokom CDU/CSU in levosredinsko SPD. Cilj teh pogajanj je oblikovati stabilno vlado in preprečiti vpliv skrajne desnice, zato je vzpon AfD v anketah še toliko večji vzrok za skrb za prihodnjo vladno večino. Kot poroča Reuters, naj bi se koalicijski pogovori zaključili še danes.

Za Merza, ki je vodenje Krščanskih demokratov (CDU) prevzel z obljubo, da bo povrnil zaupanje konservativnih volivcev in zajezil rast AfD, je rezultat ankete grenak poraz. Kot piše Euractiv, je Merz še leta 2018 samozavestno napovedoval, da mu bo podporo AfD uspelo zmanjšati za polovico. Skoraj sedem let kasneje njegova obljuba zveni prazno, saj AfD pod njegovim vodstvom CDU v anketah celo prehiteva.

Voditeljica AfD Alice Weidel je preboj na vrh anket pozdravila na omrežju X: »Ljudje si želijo politične spremembe – in ne koalicije CDU/CSU in SPD po načelu 'vse po starem'«. FOTO: Lisi Niesner/Reuters

Vzpon AfD sicer ni presenečenje, saj je stranka skoraj neprekinjeno rasla zadnja tri leta, ko je koalicija kanclerja Scholza (SPD, Zeleni, liberalci FDP) tonila v notranjih sporih in blokadah, piše Euractiv. AfD, ustanovljena leta 2013 kot evroskeptična stranka, se je hitro preoblikovala v populistično, protimigrantsko gibanje. Na februarskih volitvah je dosegla zgodovinsko drugo mesto, njen vzpon pa je bil še posebej izrazit v predelih nekdanje Vzhodne Nemčije.

Zakaj AfD raste prav zdaj?

Analitiki navajajo več vzrokov za zadnji skok AfD in padec CDU/CSU. Ključno naj bi bilo razočaranje dela konservativnih volivcev nad potekom koalicijskih pogajanj, ugotavlja Uwe Jun z Univerze v Trierju za Euractiv. Merz je pred volitvami obljubljal radikalno spremembo politike v odziv na varnostno krizo, porast migracij in gospodarsko recesijo. Napovedoval je ostrejše ukrepe na mejah ter nižanje davkov in socialnih prispevkov. Vendar pa prve informacije iz koalicijskih pogajanj kažejo, da so bili ti načrti močno omiljeni pod vplivom SPD.

Še pomembneje, Merz je popustil pri strogih pravilih glede javnega zadolževanja, da bi omogočil obsežne naložbe v obrambo in infrastrukturo, kar je v nasprotju s tradicionalno fiskalno konservativnostjo njegove volilne baze, opaža Jun. Prav tako so konservativni volivci razočarani, ker se zdi, da je imela SPD glavno besedo pri pogajanjih o fiskalni politiki.

Poleg specifičnih političnih zamer pa vzpon AfD poganja tudi širše družbeno razpoloženje. »Splošno razpoloženje med nemškimi volivci se je močno poslabšalo,« pravi Jun in opozarja na »razširjene strahove pred prihodnostjo« zaradi globalnih kriz in dolgotrajne recesije. Anketa Deutschlandtrend tik pred volitvami je pokazala, da je bilo kar 83 odstotkov vprašanih zaskrbljenih glede razmer v Nemčiji. »Ko so ljudje zaskrbljeni in razočarani, so bolj nagnjeni k izražanju radikalnih stališč in protestnih drž – in prav to pooseblja AfD,« za Euractiv sklene Jun.

Merz je leta 2018 samozavestno napovedoval, da mu bo podporo AfD uspelo zmanjšati za polovico. Skoraj sedem let kasneje njegova obljuba zveni prazno, saj AfD pod njegovim vodstvom CDU v anketah celo prehiteva. FOTO: Michael Kappeler/Reuters

Analitičarka Deborah Cole dodaja, da je AfD izkoristila tudi politično negotovost in vakuum med dolgotrajnimi koalicijskimi pogajanji, ko je Merz večinoma molčal, AfD pa je glasno kritizirala nesposobnost uveljavljenih strank pri reševanju strukturnih problemov Nemčije.

Odzivi in izzivi za prihodnost

Voditeljica AfD Alice Weidel je izrazila zadovoljstvo s prebojem na vrh anket na omrežju X: »Ljudje si želijo politične spremembe – in ne koalicije CDU/CSU in SPD po načelu 'vse po starem'«.

V Merzevem taboru so odzivi zaskrbljeni. Vodja poslanske skupine CDU Thorsten Frei meni, da je edini odgovor »dobra, praktična politika«, medtem ko je generalni sekretar CDU Carsten Linnemann rezultate označil za »grenke«. Politični nasprotniki pa Merza opominjajo na njegove neizpolnjene obljube. Sopredsednica Zelenih Franziska Brantner je dejala: »Gospod Merz je rekel, da bo prepolovil AfD. Zdaj jo je samo še okrepil.«

»Splošno razpoloženje med nemškimi volivci se je močno poslabšalo,« pravi Uwe Jun z Univerze v Trierju in opozarja na »razširjene strahove pred prihodnostjo« zaradi globalnih kriz in dolgotrajne recesije. FOTO: Christian Mang/Reuters

Dodaten izziv za Merza predstavlja njegova osebna nepriljubljenost. Po anketi inštituta Forsa, ki jo navaja Euractiv, kar 60 odstotkov Nemcev meni, da Merz ni primeren za kanclerja. To spominja na težave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ko mu kljub nekaterim gospodarskim uspehom ni uspelo zajeziti vzpona skrajne desnice, deloma tudi zaradi svoje osebne drže.