Neomejen dostop | že od 9,99€
Kot poroča Surs, se je končna potrošnja v Sloveniji letos dvignila za 3,8 odstotka, od tega je najbolj zrasla končna potrošnja države (za 9,1 odstotka), okrepila pa se je tudi potrošnja gospodinjstev – za 1,9 odstotka. Gospodinjstva so povečala izdatke za trajne, poltrajne dobrine in storitve, medtem ko so jih za netrajne potrošne dobrine, kot denimo za hrano, pijačo, oblačila, gorivo ..., nekoliko zmanjšala.
Po dveh letih visoke rasti cen hrane in energentov, ki so najbolj poganjale inflacijo, se je ta letos zaradi umirjanja omenjenih cen postopoma zniževala in v novembru na letni ravni znašala 1,7 odstotka, pri čemer so se storitve podražile za 2,8 odstotka, blago pa za dober odstotek. Od začetka leta do konca novembra je bila skupna rast cen 2,2-odstotna; pri tem so se prehrambni izdelki podražili za 1,9, energenti pa v povprečju za 0,3 odstotka.
Do konca septembra je bilo v Sloveniji prvič registriranih približno 71.500 osebnih avtomobilov, kar je povprečno okoli 7950 na mesec. Izmed teh je bilo prvič registriranih približno 40.600 novih osebnih avtomobilov ali povprečno okoli 4500 na mesec. Prvič registriranih osebnih avtomobilov je bilo sedem odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani, samo novih pa prav toliko.
Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji 1,2 milijona registriranih osebnih avtomobilov. Predstavljali so skoraj tri četrtine vseh cestnih motornih vozil, registriranih v Sloveniji. Njihovo število se je na letni ravni povečalo za dva odstotka. Med vsemi v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili je bilo skoraj 48.500 oziroma 56 odstotkov novih osebnih avtov, ki pred tem niso bili registrirani v tujini. Število prvih registracij novih osebnih avtov se je na letni ravni povečalo za šest odstotkov. Večino sta poganjala dizel in bencin.
Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji narašča, lani je presegla 11 let. Povprečno najstarejše avte so vozili v goriški (12,9 leta), najmanj stare pa v osrednjeslovenski regiji (10,3 leta).
V prvi polovici letošnjega leta so prebivalci Slovenije, stari 15 let ali več, še naprej radi odkrivali svet. Za 12 odstotkov več turističnih potovanj (zasebnih in/ali poslovnih) so opravili kot v istem obdobju lani. K rasti so največ prispevala potovanja v tujino. Domači turisti so na tujem opravili za dobro četrtino več potovanj kot v istem obdobju lani, v Sloveniji pa za odstotek manj.
Marsikdo si življenja, ki ga kaže navzven, v resnici ne more privoščiti in se zanaša na kredite ali druge vire financiranja, medtem ko drugi, ki na prvi pogled ne izstopajo, posedujejo precejšnje premoženje. Slovenska družba je razslojena. Imamo milijonarje in reveže ...
Ana Vezovišek
Mag. Ana Vezovišek, finančna mentorica in partnerka v finančno-svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji
Življenje danes je precej drugačno, kot je bilo včasih – tempo je hitrejši, pričakovanja višja in vsi se ženemo za več in več. Tudi pri tistih, ki bi jih lahko označili za finančno stabilne, se kaže potreba po doseganju vedno višjih standardov, kar včasih vodi v izčrpanost in nezadovoljstvo. Iz vsakodnevne prakse, kjer imamo neposreden vpogled v »finančno« delovanje posameznikov in družin, opažamo, kako še vedno drži, da več ko zaslužimo, več tudi porabimo, pri čemer pa občutek, da si ne privoščimo kaj dosti, ostaja.
Način življenja in upravljanje financ se močno odražata tudi v odnosih. Še posebej opazimo razlike v vlogah žensk in moških znotraj gospodinjstva. Ženske so pogosto tiste, ki bolj skrbno načrtujejo in si želijo predvsem finančno stabilnost in mir, medtem ko moški morda dajejo prednost večjim nakupom in investicijam. Tam, kjer ni skupnega dogovora o financah, pa se pogost pojavijo trenja – prepiri, občutki nepravičnosti in nerazumevanje. To potrjuje dejstvo: o denarju, čeprav je pogovor pogosto neprijeten, se je nujno treba pogovarjati.
Sicer pa si ljudje pogosto želijo navzven kazati urejeno in morda celo prestižno življenje – kar sodimo po oblačilih, avtomobilih ali domovih. A za vrati njihovih domov se skrivajo zelo različne zgodbe. Marsikdo si življenja, ki ga kaže navzven, v resnici ne more privoščiti in se zanaša na kredite ali druge vire financiranja, medtem ko drugi, ki na prvi pogled ne izstopajo, posedujejo precejšnje premoženje. Slovenska družba je razslojena. Imamo milijonarje in reveže, pa tudi tiste vmes, ki se pogosto identificirajo kot srednji sloj, a vse težje vzdržujejo svoj življenjski standard.
Kar zadeva varčevanje, pa Slovenci veljamo za varčen narod, a pogosto radi zdrsnemo v dve skrajnosti. Na eni strani smo (preveč) konservativni in denar hranimo na bankah, čeprav se zavedamo, da tam zaradi inflacije izgublja vrednost. Na drugi strani pa marsikdo išče hitre priložnosti za zaslužek, ki obljubljajo finančno svobodo čez noč – pogosto na račun velikega tveganja. Še posebej v letu 2024 je bilo mogoče zaznati velik porast t. i. finančnih vplivnežev, ki obljubljajo bajne zaslužke in hitro pot do finančne svobode. Ti vplivneži pogosto promovirajo različne sheme, od kriptovalut in borznega trgovanja do spletnih poslov in drugih tveganih naložb, ki obljubljajo visoke donose. Njihova sporočila so privlačna, zlasti za mlajše generacije, ki iščejo alternativne vire prihodkov. Vendar pa se v praksi velikokrat izkaže, da so takšne obljube bodisi nerealne bodisi zahtevajo znanje in izkušnje, ki jih povprečen posameznik nima. Posledično se mnogi znajdejo v finančnih težavah ali izgubijo prihranke, kar še dodatno poudarja pomen finančne izobrazbe in previdnosti pri odločanju o naložbah.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji