Se nam je treba pehati za ekstra dobički, ki se redko prelijejo v delavske žepe?

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Leto 2024 je bilo podobno kot leti po covidu in v nasprotju z vsemi leti pred njim zaznamovano s pozitivnimi predznaki na marsikaterem, zlasti ekonomskem področju. Če naštejem le nekatere: najvišja stopnja zaposlenosti (in s tem povezanih vplačanih davkov in prispevkov), najmanjša stopnja brezposelnosti (dosegla je absolutni minimum), dobra gospodarska rast in rast BDP, povečevanje plače, zlasti v realnem sektorju. Hkrati smo se tudi zaradi naštetega začeli srečevati s pomanjkanjem delavcev v večini panog, zlasti pa v panogah gradbeništva, gostinstva, socialnem skrbstvu, zdravstvu, negi, pa tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer preprosto ni več dovolj delavk in delavcev.

Tudi v prihodnjem letu tu ni videti velikega napredka. Veliko je govora tudi o bežanju domačih kadrov čez mejo. Menim, da se ne dogaja nič posebnega. Prosti pretok delovne sile, globalizacija in boljši pogoji za delo določenih skupin delavcev so izziv že dlje časa. Slovenija je vendarle majhna država, ki ne nudi možnosti zaposlovanja in napredovanja za vse, predvsem pa ni povsod razlog nizko plačilo. Na mejnih področjih so lahko razlogi za prehajanje višje plačilo, hkrati pa ne smemo zanemariti dejstva, da se veliko mladih, ko si ustvarijo družino, vrača. Pogoji za družine, porodniški dopust, vrtci in šolstvo so tisto, kar takrat znajo ceniti. Menim, da je skrb za beg kadrov pretirana, res pa je, da bomo morali v Sloveniji ponuditi zanimive zaposlitve, da bodo ostali, in ne le tistih, kjer v tem trenutku vlada največje pomanjkanje delavcev – na področju manj zahtevnih in fizično bolj napornih del za nižjo stopnjo izobrazbe.

Kaj pa božičnice? Te so odraz ekonomskega stanja posameznega delodajalca, vsako leto je več delodajalcev, ki jih izplačuje. V današnjem času poleg funkcije nagrade pomenijo tudi stimulacijo za pridobivanje novih kadrov. Imamo tudi delodajalce, ki niti ne razmišljajo v tej smeri, čeprav jih približno polovica božičnice že izplačuje. Višina je odvisna tudi od ciljev, ki si jih postavijo na začetku leta. Ker ni obvezna, je prepuščena pogajanjem v podjetjih, pri čemer v podjetjih, kjer ni organiziranega sindikata, opažamo manjšo pogostost izplačevanja božičnic.

Pričakujem, da bo leto 2025 poslovno uspešno leto, morda z nekoliko manjšo aktivnostjo kot zadnji dve leti, pa vendar bolj realno. Postcovidno obdobje je zaznamovala pretirana rast. Da bi kriza v EU pošteno kazala zobe, si ne bi upala trditi. Res se pojavljajo ciklične težave, pogosto nekoliko napihnjene, a vendar napovedi ne kažejo razlogov za pretirano skrb. Pri tem si lahko postavimo vprašanje, ali je res potrebno neprestano pehanje za velikim rastmi in rastjo dobičkov, ki se redko prelivajo v delavske žepe.