Živimo potratno in nespametno porabljamo vse bolj omejene energetske vire

Mag Aleksander Mervar, direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice

Letošnje leto je bilo na področju elektroenergetike nedvomno prelomno. Elektroenergetski sektor je pred velikimi preobrazbami. A to ni novica. Letos se še nič ni spremenilo in se tudi ne bo v prihodnjem letu, vendarle pa smo Slovenci prav letos dojeli razsežnost sprememb, ki jim bomo priča v prihodnjih letih in desetletjih.

Morda še najbolj pri primeru preoblikovanja Termoelektrarne Šoštanj iz elektrarne v toplarno, čeprav to – ironično – pravzaprav ni prineslo veliko novega. Dejansko bo Teš še vedno proizvajal okoli 15 odstotkov električne energije, kar v primerjavi z današnjimi 22 odstotki ni občutno manj, in če bo treba, bo lahko v vsakem trenutku proizvajal tudi več. Da njeno poslovanje v dosedanjih okvirjih ni več vzdržno, tudi ni novica. Navsezadnje smo nekateri – resda redki – na to, da premoga ni dovolj in da režim obratovanja ni dolgoročno vzdržen, javno opozarjali že več kot desetletje. Vendarle pa je prav ta primer najbolj zgovoren glasnik prihajajoče (elektroenergetske) preobrazbe. Nedvomno smo se letos zavedali, da so Premogovniku Velenje šteta leta in da se tudi v državi zlagoma končuje premogovna era.

Po drugi strani je bilo letošnje leto tisto, ko smo začeli konstruktivno razpravo o nadaljnjem izkoriščanju jedrske energije v Sloveniji. Ne glede na razplet z referendumom in s pripravo specialnega zakona je to pozitivno. Odločitve o tako pomembnem projektu ne smemo in je tudi ne bomo sprejeli čez noč. Razprave bodo trajale še leta, kresala se bodo mnenja, in dobro je, da smo v javnem prostoru v zadnjih mesecih odprli prostor zanje. Tako bomo lahko leta 2027 resnično argumentirano sprejeli odločitev, ki bo zaznamovala še nekaj naslednjih generacij državljanov.

Jedrska odločitev ni edina strateška odločitev, ki jo bomo morali sprejeti. Zdi se, da smo kar nekako zanemarili projekte novih hidroelektrarn. Žalosti me, da še vedno nismo končali spodnjesavske verige hidroelektrarn in začeli gradnje vsaj prve izmed ducata srednjesavskih. Hidroelektrarne so obnovljiv vir energije, njihova gradnja pa ima znaten pozitiven vpliv na državno gospodarstvo, saj znamo večino komponent izdelati doma. Ob prihajajočem ohlajanju gospodarske aktivnosti bi to blagodejno vplivalo tako na BDP kot na zaposlenost.

Največja sprememba v letošnjem letu je namreč prav to: gospodarsko ohlajanje. Skupna poraba električne energije je v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani znova malo upadla, v primerjavi z zadnjim predkoronskim letom pa je nižja za kar šestino. Padec ni zanemarljiv, še zlasti ne ob dejstvu, da poraba gospodinjstev narašča. Kar pomeni, da je upadla poraba v industriji in gospodarstvu. Bojim se, da se bo ta trend v prihodnje še stopnjeval: gospodinjstva bodo v zelenem prehodu, ki se je nedvomno že začel, porabila vse več električne energije, gospodarstvo pa, če sodim po Nemčiji, v prihodnjih letih vse manj.

Skrb vzbujajoče je, da ob vseh aktualnih (elektro)energetskih temah v javnem prostoru znova ni našla prostora najpomembnejša izmed teh, tema, o kateri bi morali pravzaprav največ govoriti, saj nedvomno prinaša največ sprememb: kako potratno pravzaprav živimo in kako nespametno porabljamo vse bolj omejene energetske vire. Želim si, da prihodnje leto prinese to spoznanje.