Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenijo so v letu 2024 po mnenju umetne inteligence (UI) zaznamovali zmerna gospodarska rast, stabilen trg dela in kulturni dosežki, medtem ko nas na področju produktivnosti, socialne enakosti in javnih financ, kot ocenjuje, čaka še nekaj izzivov. Naš politični prostor je bil v 2024 v očeh UI dinamičen in spremenljiv.
Če bi pogledali življenje Slovencev v letu 2024 skozi »splošno perspektivo« umetne inteligence, brez opiranja na medijske vire, bi lahko o Sloveniji razmišljali z naslednjih petih vidikov, »pravi« chatgpt: z vidika »družbene dinamike, gospodarstva in dela, narave in trajnosti, kulturne identitete« in z vidika »izzivov in prilagoditev«.
Slovenci smo po »mnenju« chatgpt znani po tem, da cenimo družino, skupnost in tradicijo: »Verjetno so tudi leta 2024 še vedno vzdrževali te vrednote, ob tem pa so prilagajali način življenja sodobnim razmeram, kot so tehnološke spremembe in globalni vplivi,« dodaja o Slovencih prva sogovornica – umetna inteligenca.
Slovensko gospodarstvo se – tako chatgpt – tradicionalno opira na mala in srednje velika podjetja. »Ljudje,« domneva, »verjetno še vedno usklajujejo delo z življenjskim slogom, pri čemer dajejo prednost stabilnosti in kakovosti življenja pred pretiranim hitenjem ali materializmom.«
Chatgpt pri Slovencih opaža »močan odnos do narave, kar je vidno v njihovi skrbi za okolje«. »Tudi leta 2024 si verjetno prizadevajo za trajnostne prakse, kot so ločevanje odpadkov, uporaba obnovljivih virov in skrb za naravne parke,« pravi umetna inteligenca in dodaja, da »kultura, jezik in tradicija ostajajo pomemben del življenja« Slovencev, »praznovanje tradicionalnih praznikov, kulinarična dediščina in ohranjanje slovenskega jezika« pa, da so »gotovo še vedno ključni elementi« našega vsakdanjega življenja.
Izzive in prilagoditve, ki nas še čakajo, pa chatgpt vidi v naslednjem in, zanimivo, po njih ne odstopamo od svetovnega povprečja: »Kot drugod po svetu so se verjetno tudi Slovenci leta 2024 soočali z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, demografskimi premiki in digitalizacijo, vendar na svoj način prilagojeno lokalnim razmeram«.
Naše sodstvo bi moralo biti bolj učinkovito. A hitra sodišča lahko kaj hitro postanejo krivična sodišča. Po drugi strani je nepredstavljivo, da se zadeve vlečejo tako dolgo, da zastarajo. A sedanjega stanja ne bomo izboljšali z demonstracijami jeze in sovraštva.
Rajko Pirnat
Dr. Rajko Pirnat, predstojnik za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti:
Daleč najbolj problematično v zvezi s Slovenijo v letu 2024 se mi zdi vprašanje nezaupanja politike v institucije lastne države. To se pojavlja pri vseh političnih strankah, je pa ta trenutek najbolj poudarjeno pri SDS in »krivosodju«. A skoraj nič manj poudarjeno ni pri Gibanju Svoboda, ki se ravno zdaj otepa, da bi ukrepalo glede »sanacije« imenovanja generalnega direktorja policije. Zadevo je treba uskladiti s sodbo oziroma z odločbo upravnega sodišča. A se sprenevedajo, da je vse v redu, ker sklep ni bil razveljavljen. Ne vedo pa, da je s tem legitimnost zadeve povsem izgubljena. Po mojem tudi zakonitost, a vsaj legitimnost pa gotovo.
Prav tako ne moremo mimo nesrečnih izjav predsednika vlade Roberta Goloba, ki sicer prehitro sodi o stvareh, ki pa so zelo resne, zlasti ko je cilj izrečenih sodb spodkopavanje ugleda in kredibilnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). To je vendar naš ključni državni organ, če hočemo napredovati na področju integritete in zmanjšanja korupcije! Ki tudi pri nas obstaja in na katero ni popolnoma imuna nobena država. A vsaj od politikov bi pričakoval, da zaupajo v institucije države, ki jo vodijo, ne pa da so te institucije zanje zgolj dodatni instrumenti političnega boja. Da, denimo, predsedniku vlade komisija za preprečevanje korupcije predstavlja bojišče med njim in Bobnarjevo (nekdanjo notranjo ministrico, op. p.), kar je popoln nesmisel; nadalje, da ima policija, ki je, poudarjam, ovadbo proti predsedniku vlade vložila po uradni dolžnosti, po njegovem za to neke svoje interese … Tudi računsko sodišče, če uporabim najbolj blag izraz, obravnavajo omalovažujoče, v resnici pa se nanj požvižgajo. Te zadeve vidim kot resen problem v Sloveniji, saj lahko na koncu erodirajo tudi pravno državo – zlasti v tistem delu, kjer je njeno delovanje operativno odvisno od teh institucij.
Poudarjam, da gre za neodvisne institucije, ki niso podvržene dnevni politiki. To so sodišča, to so Računsko sodišče, KPK, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil … Od teh institucij je ključno odvisen obstoj pravne države. In zato je sarkastično zmerjanje sodstva s krivosodjem nekaj, kar je absolutno nepredstavljivo, tako kot je nepredstavljivo tudi, da je KPK farsa ...
Strinjam se, da bi moralo biti naše sodstvo bolj učinkovito. A hitra sodišča lahko kaj hitro postanejo krivična sodišča. Po drugi strani je nepredstavljivo, da se zadeve vlečejo tako dolgo, da zastarajo. A sedanjega stanja ne bomo izboljšali z demonstracijami, ki niti niso vsebinske, temveč so samo demonstracije jeze in sovraštva. Ki k ničemur ne vodijo, ker niso konstruktivne in ne ponujajo odgovora na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti. Pri tem gre za kompleksen splet vprašanj, vključno s tem, da si mora tudi sodstvo samo prizadevati, da v svojih vrstah naredi red – zlasti večjo učinkovitost. To zavedanje si mora ustvariti samo. Tega ne zanikam. Ne sprejemam in ne dopuščam pa, da bi lahko stanje izboljšali z vpitjem o krivosodju in o mafiji.
Sicer pa v Sloveniji vlada mir in to je gotovo največja dragocenost. Ne vem, koliko se ljudje tega zavedajo. Mir nikakor ni samoumeven. Vsi si moramo prizadevati, da ga ohranimo. Pogledi na to, kako, so različni, a vsekakor je treba delati tako, da bomo varni.
Za Slovenijo je nujno, da smo del kolektivne varnosti, da izpolnjujemo te zahteve, a to je le ena dimenzija, druga je, da, denimo, nimamo tako silnih socialnih razlik kot ZDA. Amerika je ena najbogatejših držav, pa ima neskončne socialne razlike, kar je tudi pripomoglo, da je Trump znova prišel na oblast. Podobno je tudi na področju preskrbe v naši državi, pa javnih storitev, ki jih sicer tako kritiziramo, a niso tako slabe. Lahko pa se zgodi, da nam bodo ušle iz rok. Tudi tu imam hude pomisleke o uspešnosti delovanja aktualne vlade, a to je že drugo vprašanje. Morda za leto 2025 ...
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji