Finska ZDA ne zaupa več in zakaj je to pomembno

Zaupanje Fincev v pripravljenost Združenih držav Amerike, da bi vojaško branile Evropo, je strmo padlo, kažejo rezultati najnovejše raziskave v okviru projekta Natopoll, ki ga vodi Univerza v Helsinkih. Po ponovni izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA le še šestnajst odstotkov vprašanih na Finskem verjame, da bi ZDA priskočile na pomoč evropskim državam v stiski, medtem ko je še lansko leto tako menilo trideset odstotkov Fincev. Ta močan upad kaže na globoko razočaranje nad zaveznikom onkraj Atlantika, poroča finski javni servis Yle News.

Raziskava razkriva tudi mlačen odnos Fincev do dvostranskega sporazuma o obrambnem sodelovanju (DCA) z ZDA, ki je začel veljati lanskega septembra. Le dobra četrtina vprašanih meni, da bi bil ta sporazum v času Trumpove administracije koristen, kar dodatno kaže na krhanje zaupanja v ameriška zagotovila.

Geopolitični položaj in zgodovinski strahovi

Finska se nahaja v izjemno občutljivem geopolitičnem položaju. Z Rusijo si deli več kot 1300 kilometrov dolgo kopensko mejo, kar je najdaljša meja katerekoli članice EU z Rusijo. Ta geografska bližina velike in nepredvidljive sosede že zgodovinsko narekuje finsko varnostno politiko. Spomini na zimsko vojno (1939–1940) in nadaljevalno vojno (1941–1944) proti Sovjetski zvezi so globoko zasidrani v kolektivni spomin.

Finska se nahaja v izjemno občutljivem geopolitičnem položaju. Z Rusijo si deli več kot 1300 kilometrov dolgo kopensko mejo, kar je najdaljša meja katerekoli članice EU z Rusijo. FOTO: Alessandro Rampazzo/AFP

Čeprav je Finska med hladno vojno ohranjala nevtralnost, je vedno vzdrževala močno obrambo in tesno spremljala dogajanje na vzhodu. Ruska polnoobsežna invazija na Ukrajino leta 2022 je te zgodovinske strahove ponovno obudila in dokončno spodbudila Finsko (ter Švedsko), da opusti dolgoletno nevtralnost ter poišče varnost v članstvu v Natu. Obstajajo namreč pomisleki, da bi se Rusija, če bi v Ukrajini dosegla svoje cilje ali če bi se konflikt zamrznil pod njenimi pogoji, lahko v prihodnosti agresivno usmerila tudi proti drugim sosedam, še posebej tistim, ki so se na novo pridružile zahodnim zavezništvom.

Globoko razočaranje nad ZDA

»Na Finskem vlada neke vrste globoko razočaranje v odnosu do Amerike,« je za Yle News komentirala vodja študije, Hanna Wass, izredna profesorica političnih ved na Univerzi v Helsinkih. Po njenih besedah se je Finska dolgo videla kot država s posebnim odnosom do ZDA, vendar so Trumpove grožnje in širši premiki v ameriški zunanji politiki spodkopali vero Fincev, da bi ZDA pomagale, če bi bilo to potrebno.

Analitiki na Finskem opažajo tudi razkorak med javnim mnenjem in uradno politiko. Medtem ko politiki, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, ki se je marca celo srečal s Trumpom, javno poudarjajo zavezanost ZDA Natu in se izogibajo neposredni kritiki, pa njihova dejanja – kot sta krepitev lastne obrambe z napovedanim dvigom obrambnih izdatkov in načrtovanim izstopom iz Ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min – kažejo na bolj realistično oceno stanja, ki je bližje skepsi javnosti, kot izhaja iz analiz finskih medijev.

Medtem ko politiki, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, ki se je marca celo srečal s Trumpom, javno poudarjajo zavezanost ZDA Natu in se izogibajo neposredni kritiki, pa njihova dejanja kažejo drugačno sliko. FOTO: Heikki Saukkomaa/Reuters

Profesor Tuomas Forsberg z Univerze v Helsinkih je celo omenil možnost, da so na Finskem morda gojili »pozitivne predsodke« o ZDA. Zdi se, da so Finci, podobno kot ob začetku ruske invazije na Ukrajino, ko se je javno mnenje hitro obrnilo v prid članstvu v Natu še pred odločitvijo politikov, tudi tokrat samostojno ocenili spremenjene varnostne razmere.

Zaupanje v Nato in zaveznike ostaja trdno

Kljub nezaupanju do ZDA kot posamezne države pa Finci ohranjajo močno vero v zvezo Nato kot celoto. Skoraj tri četrtine vprašanih verjame, da bi Finska prejela pomoč od drugih članic Nata, če bi jo potrebovala. Prav tako več kot šestdeset odstotkov Fincev podpira pošiljanje finskih vojakov v bran drugi zaveznici Nata, kar je celo nekoliko več kot lani. To kaže, da Finci razlikujejo med zanesljivostjo posamezne velesile pod določenim vodstvom in temeljnimi zavezami Severnoatlantske pogodbe.

Podpora samemu članstvu Finske v Natu sicer ostaja visoka, a je nekoliko upadla z lanskih rekordnih 81 odstotkov na zdajšnjih 76 odstotkov. Hanna Wass opaža, da se je dolgoletni konsenz začel nekoliko krhati, pri čemer je upad podpore najbolj viden v skupinah, ki so bile že prej bolj skeptične do zavezništva – med ženskami (71 odstotkov podpore v primerjavi z 81 odstotki med moškimi), mlajšimi odraslimi in nižje izobraženimi. Najmočnejši podporniki Nata ostajajo volivci desnosredinske Nacionalne koalicijske stranke premierja Petterija Orpa, medtem ko je podpora najnižja med privrženci opozicijske Leve zveze (manj kot polovica).

Kljub nezaupanju do ZDA kot posamezne države pa Finci ohranjajo močno vero v zvezo Nato kot celoto. FOTO: Antti Aimo-Koivisto/Reuters

Kljub rahlemu padcu je podpora na Finskem še vedno nekoliko višja od povprečja v 32 državah članicah Nata, kjer je lani znašala sedemdeset odstotkov.

Jasna podpora Ukrajini, a z zadržki

Finci ostajajo neomajni v prepričanju, da mora Evropa podpirati Ukrajino. Kar 85 odstotkov jih meni, da je treba Ukrajino podpirati, dokler ne bo mogoče doseči miru pod pogoji, ki jih bo sprejela sama Ukrajina. Če bi prišlo do mirovnega sporazuma, bi bilo več kot sedemdeset odstotkov Fincev pripravljenih podpreti napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino v okviru tako imenovane "koalicije voljnih". Vendar pa bi le dobra polovica Fincev podprla napotitev finskih vojakov v Ukrajino.

Večina (več kot polovica) meni, da bi bil mir, četudi bi zahteval težke koncesije, boljši od nadaljevanja vojne. Kljub temu pa obstaja jasna meja: kar osem od desetih Fincev nasprotuje mirovnemu sporazumu, ki bi Rusiji dovolil obdržati katero koli zasedeno ukrajinsko ozemlje. Le trinajst odstotkov bi podprlo tak dogovor. Avtorji raziskave to opisujejo kot zanimivo napetost med realizmom in spoštovanjem ozemeljske celovitosti ter pravice Ukrajine do samoodločbe.

Kar osem od desetih Fincev nasprotuje mirovnemu sporazumu, ki bi Rusiji dovolil obdržati katero koli zasedeno ukrajinsko ozemlje. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Glede prihodnjega članstva Ukrajine v Natu ali EU so Finci previdnejši: manj kot polovica podpira vstop, če Ukrajina ne bi izpolnjevala pristopnih meril. Menijo pa, da ZDA ne bi smele imeti pravice blokirati vstopa Ukrajine v Nato.

Ker evropska varnost v veliki meri temelji na zavezništvu in predpostavki ameriške podpore ter zavezanosti 5. členu o kolektivni obrambi, finski dvomi odražajo širšo negotovost. Če ključni zaveznik, kot so ZDA, postane v očeh ene od najbolj izpostavljenih članic (kot je Finska s svojo dolgo mejo z Rusijo) nezanesljiv, to neizogibno vzbudi vprašanja o trdnosti varnostnih zagotovil za vse.