Neomejen dostop | že od 9,99€
»Skupno gledano je bilo leto 2024 za Slovenijo obdobje zmerne gospodarske rasti, stabilnega trga dela in kulturnih dosežkov, a tudi izzivov na področju produktivnosti, socialne enakosti in javnih financ. Slovenski politični prostor je bil dinamičen in podvržen spremembam, ki jih oblikujejo tako notranji kot zunanji vplivi.«
Tako, precej klišejsko, je na vprašanji, kako so Slovenci živeli v letu, ki se izteka, ne da bi se pri tem opiral na prispevke, ki so jih o Sloveniji in njenih prebivalcih v letu 2024 objavljali mediji, in kakšne so bile po njegovem politične razmere pri nas, odgovoril chatgpt. Umetno inteligenco (UI), ki ji je prav leto 2024 dodatno dalo krila, smo si pol za šalo pol zares izbrali za prvo sogovornico na temo Slovenije v letu 2024.
Njej ob bok bomo postavili pogled predstojnika za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajka Pirnata, obema pa bodo do večera sledili posamični področni statistični pregledi leta, ki jih tradicionalno pripravljajo sodelavci Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Pospremili jih bomo s komentarji sogovornikov s področij ekonomije, energetike, zdravstva, prava, antropologije, demografije in financ.
Leto 2024 nam bodo pomagali odstirati:
Veliko mladih se, ko si ustvari družino, vrača. Pogoji za družine, porodniški dopust, vrtci in šolstvo so tisto, kar takrat znajo ceniti. Menim, da je skrb za beg kadrov pretirana, res pa je, da bomo morali v Sloveniji ponuditi zanimive zaposlitve, da bodo ostali.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Pričakujemo lahko ponovitev krize in brezposelnosti. Krizo pri pridobivanju kadrov že občutimo. Še pred nekaj meseci so se podjetja borila za kadre, zdaj je situacija obratna. Zdaj na naša vrata trkajo tisti, ki mislijo, da v stroki nekaj veljajo.
Tomaž Kmecl, glavni direktor Kolektorja Etre
Skrb vzbujajoče je, da ob vseh aktualnih (elektro)energetskih temah v javnem prostoru znova ni našla prostora tema, o kateri bi morali pravzaprav največ govoriti: kako potratno živimo in kako nespametno porabljamo vse bolj omejene energetske vire.
Aleksander Mervar, direktor Elesa
Tudi v Sloveniji je skrajni čas, da bi sledili dobrim zgledom zakonskega omejevanja »zaslonizacije« mladine, saj se zaradi pretirane uporabe elektronskih naprav znaki zasvojenosti z videoigrami kažejo pri vsakem desetem mladostniku.
Miran Možina, psihiater in psihoterapevt z Univerze S. Freuda
Naše sodstvo bi moralo biti bolj učinkovito. A hitra sodišča lahko kaj hitro postanejo krivična sodišča. Po drugi strani je nepredstavljivo, da se zadeve vlečejo tako dolgo, da zastarajo. A sedanjega stanja ne bomo izboljšali z demonstracijami jeze in sovraštva.
Rajko Pirnat, predstojnik za upravno pravo na Pravni fakulteti Ljubljana
Kriza je postala naša budilka. Ko zjutraj pogledamo na telefone, najprej beremo o – krizi. Če kliknemo na omrežja, spet – kriza. Čim se kaj zgodi, ljudje že delijo informacijo. A ko govorim o tem, ne želim, da se ta grozna resničnost prekrije s kako sladko glazuro.
Dan Podjed, raziskovalec Inštituta za slovensko narodopisje na ZRC SAZU
Osebno izkušnjo vsaj ene oblike brezdomstva in stanovanjske izključenosti je v zadnjih petih letih imelo več kot 20.000 ljudi oziroma en odstotek populacije, kar je v skladu z mednarodno primerljivimi podatki o deležu oseb z izkušnjo brezdomstva v populaciji.
Simona Smolej Jež, raziskovalka Inštituta RS za socialno varstvo
Marsikdo si življenja, ki ga kažejo navzven, v resnici ne more privoščiti in se zanaša na kredite ali druge vire financiranja, medtem ko drugi, ki na prvi pogled ne izstopajo, posedujejo precejšnje premoženje. Slovenska družba je razslojena. Imamo milijonarje in reveže ...
Ana Vezovišek, finančna mentorica v družbi Vezovišek in partnerji
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji