Predhodnica Univerze na Primorskem praznuje 30 let

Ob ustanovitvi, leta 1994, je bila glavna vloga Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper vzpostavitev univerze v Kopru. Po uresničitvi svojega poslanstva in začasnem delovanju pod okriljem Univerze na Primorskem je institucija zadnjih osem let spet na samostojni poti. Direktor Rado Pišot je včeraj iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejel državno odlikovanje.

Večina raziskovalnih programov, ki jih izvajajo na Univerzi na Primorskem, izhaja iz znanstvenoraziskovalne dejavnosti ZRS Koper. Od leta 2003 je ustanova dvanajst let delovala znotraj novonastale univerze, po letu 2016 pa kot neodvisni javni raziskovalni zavod. Danes z desetimi inštituti na področju interdisciplinarnih raziskav pokriva humanistične, družbene in naravoslovne vede. Kot poudarjajo, tega ne počnejo le v slovenskem prostoru, temveč tudi v edinstvenem okolju Sredozemlja in severnega Jadrana.

Pomen naložb v raziskovalno infrastrukturo

»Pred tridesetimi leti je skupina pogumnih ljudi z drzno idejo začela zgodbo o tretji znanstvenoraziskovalni osi v Sloveniji. Njihova jasna vizija je temeljila na zavedanju, da znanost ne poganja le družbenega in gospodarskega razvoja, temveč tudi omogoča, da prepoznamo in cenimo svojo identiteto,« je na včerajšnji slovesnosti v protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. ZRS Koper je podelila red za zasluge Republike Slovenije.

Minuli teden so slovesno postavili temeljni kamen Kompetenčnemu centru za oljkarstvo in druge mediteranske kulture na Plavjah ob meji z Italijo. FOTO: ZRS Koper

»Raziskovalna svoboda in družbena odgovornost sta nas vodili skozi vse izzive,« je poudaril direktor ZRS Rado Pišot. Omenil je, da jih je pri tem vodil duh odprtosti, kar po njegovem potrjujejo številni ugledni projekti in dosežki, ki so za njimi. Oblikovali so tudi Strategijo 2030, ki predvideva nadaljnjo krepitev raziskovalne odličnosti, boljše pogoje za delo in privabljanje vrhunskih mladih strokovnjakov. Direktor je poudaril pomen investicij v raziskovalno infrastrukturo, vključno z obnovo koprskih palač De Belli, in Tiepolo-Gravisi ter novim Kompetenčnim centrom za oljkarstvo in druge mediteranske kulture, ki ga gradijo na Plavjah ob meji z Italijo.

Izhajali so iz potreb lokalnega okolja

ZRS Koper so pred tremi desetletji ustanovile lokalne skupnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter regionalno gospodarstvo. »Prvi projekti ZRS so izhajali iz lokalnih potreb, denimo področja oljkarstva, bolnišnične oskrbe in kulture Istre. Ta vzgon, ki je nastal z željami, da bi tukaj nastala univerza, je potisnil te pionirje naprej, da so najprej gradili na raziskovanju. S tem smo vzpostavili tudi model za nastanek javnih univerz,« meni Lucija Čok, prva direktorica ZRS in pozneje prva rektorica Univerze na Primorskem. Pri tem je opozorila, da pogled znanstvene ustanove ne sme biti omejen z ozkim prostorom, temveč mora biti široko odprt in podprt z vizijo. »Za ZRS ta vizija predstavlja severni Jadran in Sredozemlje. Slovenija dolgo ni ozavestila, da je obmorska in tudi sredozemska država. Nekdanje odločevalce je bilo težko prepričati o pomenu univerze v tem prostoru,« je poudarila.

Po njenih besedah so se morali enako boriti za odprtje koprskega oddelka nekdanje Pedagoške akademije, ki je imela sedež v Ljubljani. Današnja Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je pretekli teden zaznamovala petdesetletnico obstoja. »Ta prostor je bil gonilna sila za nastajanje tako znanosti kot visokega šolstva. Primorci smo bili dovolj močni za to – in največje darilo, ki smo ga dobili v samostojni Sloveniji, je bila univerza,« je dejala Lucija Čok.