Gradbeništvo je velik porabnik naravnih virov, vendar ima velik potencial za razogljičenje, če deluje po principih krožnega gospodarstva, so prepričani v evropski komisiji. Panogo spodbuja k uvajanju inovativnih in trajnostnih procesov, konec lanskega leta je bila v okviru tega sprejeta nova uredba o gradbenih materialih.

Krožno gospodarstvo je mogoče uveljavljati tako pri gradnji kot pozneje pri uporabi stavb, pri spreminjanju namena uporabe, pri gradbenih elementih, materialih, izdelkih, infrastrukturi, navaja komisija. Namen pa je čim bolj zmanjšati uporabo naravnih virov ter zmanjšati vplive na okolje, v celotni življenjski dobi stavb tudi zmanjšati količino odpadkov. »Nove stavbe morajo biti zasnovane tako, da omogočajo dolgo življenjsko dobo, prilagodljivost ter razstavljanje. Zgrajene bi morale biti učinkovito ter iz recikliranih, obnovljivih materialov, ki ne onesnažujejo okolja,« naštevajo na Evropskem portalu za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v stavbah, ki deluje v okviru evropske komisije.

Pomembna vloga gradbeništva v zelenem prehodu

Tako kot v EU tudi v Sloveniji politike krožnega gospodarstva in razogljičenja pomembno mesto namenjajo grajenemu okolju. Primer je bil vladni projekt sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo po metodologiji »deep demonstration«. »Govorimo o uporabi biomaterialov, kot so les in drugi biološki materiali v gradbeništvu, ter uporabi sekundarnih surovin, to je recikliranih odpadkov,« je pojasnila dr. Alenka Mauko Pranjić, vodja Oddelka za materiale Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).

Sekundarne surovine niso samo gradbeni odpadki in odpadki, nastali pri rušenju, ampak tudi ostali (na primer iz termičnih procesov), ki se lahko koristno uporabijo v gradbeništvu. »Pri uporabi sekundarnih surovin v gradbeništvu je pomembno, da proizvod iz recikliranih odpadkov – poleg ustreznih tehničnih lastnosti glede na nameravano uporabo – ne onesnažuje okolja ali ogroža zdravja ljudi,« je opozorila. Pomembna so tudi digitalna orodja, kot so platforme za krožno gospodarstvo, digitalni produktni potni listi, informacijsko grajeno okolje, ki omogočajo sledljivost materialov od izvora do ponora.

Dobre prakse v Sloveniji

V Sloveniji po njenih besedah sekundarne surovine še niso splošni trend. Gradbeništvo je namreč zelo konvencionalno, uporablja surovine, pri katerih so lastnosti znane in se uporabljajo že zelo dolgo, medtem ko je pri uporabi sekundarnih surovin včasih treba vzeti v zakup pogostejše preverjanje lastnosti gradbenih proizvodov zaradi heterogenega izvora. Pri gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja material običajno prihaja iz različnih gradbenih objektov.

Ne glede na to pa dobre prakse imamo, prav tako znanje in tehnologijo za uporabo različnih sekundarnih surovin. Eden izmed večjih projektov v zadnjem času, v katerih se uporabljajo sekundarne surovine, je gradnja drugega tira. Tam so izkopani material, ki je imel ustrezne lastnosti, uporabljali kot sekundarni vir pri izgradnji.

V prihodnje bo pogostejša uporaba bioloških materialov pri proizvodnji gradbenih materialov, in to ne samo lesa, ampak tudi nekaterih tradicionalnih kultiviranih rastlin, kot je konoplja, ki s hitrejšo rastjo veže več ogljikovega dioksida. FOTO: Blaž Samec/Delo

Dr. Primož Oprčkal, vodja Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale pri ZAG, se strinja, da v Sloveniji obstaja precej primerov dobrih praks na področju recikliranja gradbenih ruševin, betona, različnih industrijskih odpadkov, kot je žlindra. Nekoliko manj jih je na področju ponovne uporabe, na primer konstrukcijskega lesa in betonskih prefabrikatov.

Izzivi

V splošnem so investitorji in načrtovalci gradbenih projektov še precej nezaupljivi glede uporabe. »Največji pomisleki so povezani z ekonomičnostjo, saj so cene in stroški recikliranja ter priprave za ponovno uporabo proizvodov nemalokrat še vedno višji od konvencionalnih. Pogosto se pojavlja tudi dvom o tehnični ustreznosti, dolgoročni obstojnosti in zanesljivosti, kar je posledica nepoznavanja in neizkušenosti gradbenikov, tudi zaradi pomanjkanja tehničnih smernic in harmoniziranih standardov, ki so še v izdelavi,« pojasnjuje.

Toda v smislu razogljičenja gospodarstva in racionalnega upravljanja s surovinskimi viri se dodana vrednost uporabe tovrstnih proizvodov v gradbeništvu povečuje in odtehta višje cene. Hiter razvoj novih tehnoloških procesov na področju ponovne uporabe in recikliranja materialov pa že omogoča, da so njihove fizikalno-mehanske lastnosti primerljive s konvencionalnimi proizvodi, pravi Oprčkal in dodaja, da to potrjujejo tudi raziskave v realnem okolju, ki jih v praksi izvajajo na ZAG. Zakonodaja vse gradbene proizvode obravnava enako, ne glede na to, ali nastanejo iz ponovne uporabe, reciklaže ali iz konvencionalnih virov, zato imajo vsi enak sistem kontrole ter morajo za določen namen uporabe ustrezati istim tehničnim in okoljskim kriterijem.

Še en izziv na področju ponovne uporabe in recikliranja gradbenih proizvodov je zagotavljanje njihove okoljske sprejemljivosti in varovanje zdravja. Sogovornik spomni na primere gradbenih materialov in proizvodov iz preteklosti, ki so vsebovali komponente s potencialno nevarnimi lastnostmi, kot so cementno-azbestni izdelki, zidaki z dodatki radioaktivnega premogovega pepela, katranska vozišča s polickličnimi aromatskimi ogljikovodiki, stavbni les, impregniran s težkimi kovinami.

Na ZAG potencialno nevarne lastnosti materialov uspešno določajo z naprednimi analitskimi tehnikami, zatrjuje Oprčkal. »Dostopnost do tovrstnih analiz je ključna za gradbena podjetja, ki se želijo ukvarjati z recikliranjem ali ponovno uporabo, saj morajo pri svojem delu zagotoviti kontrolo, ki zazna tovrstne nevarne snovi, da jih skladno z zakonodajo odstranijo iz nadaljnjih procesov.«

Prihodnost gradbeništva je v večji in tudi s pomočjo digitalnih orodij sledljivi uporabi sekundarnih surovin, dizajniranja gradbenih proizvodov, ki omogočajo enostavno razgradnjo objektov in ponovno uporabo gradbenih proizvodov ter njihovih sklopov, našteva Alenka Mauko Pranjić. V gradbenih proizvodih se bodo uporabljali materiali, ki vežejo CO₂ (na primer geotehnični kompoziti z uporabo pepelov, betonski proizvodi), več bo bioloških materialov (les, konoplja).