Terapija, ki pri pacientih krepi motivacijo

Pacienti po možganski kapi v Splošni bolnišnici Izola in v tržaški bolnišnici Katinara preizkušajo nove načine rehabilitacije, ki temeljijo na uporabi sodobnih tehnologij. Prve izkušnje kažejo predvsem veliko motivacijo bolnikov, saj rehabilitacija poteka v obliki igranja ustrezno prilagojenih računalniških iger, kar daje dobre rezultate.

Gre za raziskovalni projekt, ki ga vodi ZRS Koper s partnerji, s katerim želijo ugotoviti, ali uvedba takšne rehabilitacije hitro po dogodku omogoči hitrejše vračanje v vsakdanje življenje. To so sicer nakazali že rezultati prvega dela raziskovalnega projekta X-Brain.net (Mreža čezmejnega sodelovanja rehabilitacije bolnikov po možganski kapi z uporabo inovativnih tehnologij), ki poteka v okviru Interreg Slovenija-Italija 2021–2027.

V njem so sodelovali zdravi starejši posamezniki, ki so za namen raziskave deset dni nenehno ležali v postelji, kar je simulacija dogajanja pri pacientih po možganski kapi. Ugotovili so, da je bil upad mišične strukture in funkcije manjši pri tistih, ki so med ležanjem imeli virtualni trening in so prejemali prehranske dodatke.

Terapije, prilagojene posamezniku

Raziskava zdaj poteka na pacientih, ki so doživeli možgansko kap, namen pa je pretehtati obstoječi način rehabilitacije in preveriti možnosti hitrejšega okrevanja s pomočjo pristopov, ki jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije v obogatenem okolju.

»Hiter začetek rehabilitacije prinaša boljši učinek pri okrevanju pacienta, zato je pomembno, da steče čim prej. Največji izziv je, kako bolnika motivirati, da aktivno pristopi k terapiji čim prej. Raziskave potrjujejo visoko učinkovitost tovrstne tehnologije, zlasti motivacijo, in večjo vključenost v proces rehabilitacije,« pojasnjuje dr. Rado Pišot, vodja projekta za slovenski del raziskave in direktor ZRS Koper, ter dodaja, da pri raziskovanju učinkovitosti vključevanja tehnologij v rehabilitacije po možganski kapi sodimo med pionirje.

V raziskavo, ki bo potekala do konca leta, se vključujejo pacienti po možganski kapi, ki izpolnjujejo določene kriterije, predvsem vezane na zmožnost sodelovanja zaradi posledic kapi in morebitna druga zdravstvena stanja, ter dajo soglasje k temu. Dokončna odločitev o vključevanju pacientov je v rokah odgovornega nevrologa z oddelka za nevrologijo Splošne bolnišnice Izola.

»Rehabilitacije potekajo na treh ravneh, z uporabo treh tehnologij in so popolnoma prilagojene posamezniku ter njegovim zmožnostim. Tako kot pacient napreduje, tako stopnjujemo fizioterapijo s temi tehnološkimi pripomočki. Pomembno je, da za pacienta ne postane prezahtevna. Skupaj z ekipo fizioterapevtov, ki sodelujejo v projektu in spremljajo bolnike, pripravljamo načrte dela prilagojeno vsakemu posamezniku,« je povedal nevrolog dr. Bojan Rojc.

Tri ravni vadbe

Na prvi ravni pacient, ki lahko tudi še leži v postelji, nadene očala za navidezno resničnost, ki omogočajo popolno potopitev v tridimenzionalno okolje. Z uporabo krmilnikov in očal interaktivno spreminja dogodke in elemente v navideznem okolju.

»Krmilnike v navideznem svetu prepozna npr. kot sablje. Z njimi reže kocke, ki se v ritmu pesmi premikajo proti njemu. Da bi dosegel čim več točk in podaljšal predvajanje glasbe, mora uskladiti svoje gibanje z ritmom in smerjo kock,« je opisal dr. Luka Šlosar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za kineziološke raziskave, ZRS Koper ki koordinira VR-rehabilitacijo ter sodeluje s terapevti v bolnišnici. Skrbi, da rehabilitacije z IKT-tehnologijami potekajo v skladu z načrtom raziskave.

Na drugi ravni že upravlja dogajanje v igri npr. s pomočjo krmilnika v obliki obroča. Ta se odziva na njegovo gibanje, ki ga pretvarja v premike znotraj igre. »Pacient z obračanjem obroča v levo ali desno lovi robote, ki jih z upogibanjem obroča izloči. Osredotočiti se mora na zlate robote, ki prinašajo več točk,« eno od nalog opisuje dr. Šlosar in dodaja, da pacienti na ta način izboljšujejo pozornost, časovno usklajenost in moč.

Ko pacient lahko stoji in se premika, pa rehabilitacije potekajo na pritiskovni plošči, ki je posebej izdelana za rehabilitacijo. Z gibanjem in premikanjem težišča naprej-nazaj in levo-desno opravlja naloge, ki so zasnovane v igrah. Na ta način, denimo, upravlja letenje pikapolonice tako, da zbira cvetlice in se izogiba oviram.

Te igre so posebej prilagojene za krepitev kognitivno-gibalnih sposobnosti, ki so ključne za uspešno izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so pozornost, ravnotežje in koordinacija, pojasnjuje dr. Šlosar in dodaja, da raziskava natančno določa protokole, ki opredeljujejo, kateri pripomoček in kakšno stopnjo zahtevnosti igre naj pacient uporablja glede na svoje zdravstveno stanje.

Zanimivo za bolnike in osebje

Te terapije običajno potekajo do deset dni, je pojasnila Bojana Žuraj, vodja fizioterapije v Splošni bolnišnici Izola. »Z uporabo teh tehnologij pri fizioterapijah po možganski kapi in tudi sicer se srečujemo prvič in z zanimanjem pričakujemo, kaj bodo pokazali rezultati raziskave. Poleg pacientov, ki jih uporabljajo, imamo tudi kontrolno skupino pacientov, pri katerih izvajamo standardno rehabilitacijo,« je povedala.

Opaža, da je pacientom način rehabilitacije s pomočjo tehnologij zanimiv, zato so dodatno zainteresirani za vadbo. To, da morda kot starejša generacija niso zelo vešči uporabe teh naprav, ni ovira in z radovednostjo vstopajo v digitalni svet, pri vadbah so zelo zavzeti. Enake izkušnje opisujejo vsi štirje sogovorniki. »Ti pristopi bolnikom razbijejo rutino, ker se jim zdi zanimivo, so bolj motivirani za delo, kar je za učinek rehabilitacije zelo pomembno,« dodaja dr. Rojc. Navdušena pa je tudi ekipa v Splošni bolnišnici Izola, ki sodeluje pri projektu, saj je tudi zanjo takšno delo s pomočjo tehnologij novost in je zato še bolj zanimivo.