Ne tretji v državi, ampak prvi za področje Sredozemlja

Območje nekdanje vojaške karavle na Plavjah ob italijanski meji bo kmalu dobilo novo vsebino. Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper namerava tu vzpostaviti Kompetenčni center za oljkarstvo in mediteranske kulture. Po besedah direktorja Rada Pišota želijo z znanstvenimi dognanji podpreti trajnostni razvoj, tradicionalne kmetijske panoge ter istrsko kulturo nasploh.

»Ne pristajam na to, da smo tretja razvojna regija v državi, ampak smo prvi, ki delujemo na področju Sredozemlja,« poudari sogovornik, ki meni, da je treba to posebnost in razvojni potencial, ki ga nudi, bolje izkoristiti in negovati kot v preteklosti. »Zagotovo ne moremo delati na količini, zato se moramo usmerjati v kakovost. Predvsem istrski oljkarji so že dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi pridelovalci po svetu,« pove.

Do novega centra v dveh letih

Včeraj so položili temeljni kamen za prihodnjo zgradbo, ki naj bi jo dokončali v dveh letih. Slovesnosti sta se udeležila tudi ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Igor Papič in Mateja Čalušić. Naložba je ovrednotena na okoli 4,6 milijona evrov. Tu bosta domovala inštituta za oljkarstvo in vinogradništvo ter vinarstvo. Prvi že desetletja skrbi za raziskave kakovosti oljčnega olja in inovativne agronomske tehnologije. Z akreditiranim laboratorijem nudi podporo oljkarjem in predelovalcem ter služi kot nacionalni referenčni laboratorij za oljčno olje. Z novim centrom bodo rešili njihovo dolgoletno prostorsko stisko. Trenutno oljkarski inštitut deluje v univerzitetnem kampusu Livade, vendar zaradi razhoda ZRS in Univerze na Primorskem danes za svoje prostore (ki so jih zgradili še pod skupno streho) plačuje visoko najemnino.

Prikaz prihodnjega Kompetenčnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture na Plavjah v koprski občini. Vir: ZRS Koper

V centru bo deloval tudi Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo, ki so ga ustanovili lani. Načrtujejo sodobne laboratorije in prostore, ki bodo podpirali razvoj bio tehnologij, prilagoditve na podnebne spremembe in krožno gospodarstvo. Zemljišče je prispevala Mestna občina Koper, naložbo pa je podprlo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, saj gre za projekt, ki je v skladu z nacionalnimi strateškimi cilji za razvoj kmetijstva.

Partnerstvo z lokalnimi pridelovalci

»Zelo dobro sodelujemo z lokalnimi pridelovalci, denimo, z Društvom oljkarjev Slovenske Istre, Društvom vinogradnikov slovenske Istre in podjetjem Vinakoper, s katerimi se povezujemo tudi pri projektih,« izpostavi Pišot. Pomembna dimenzija je tudi čezmejno sodelovanje tako s hrvaško kot italijansko stranjo. Istrski oljkarji so se povezali pri zaščiti označbe porekla za ekstra deviško oljčno olje, vinarji pa trenutno pripravljajo čezmejno zaščito sorte refošk.

»Inštitutu za oljkarstvo se imamo nedvomno zahvaliti za to, da slovenski oljkarji dosegamo vrhunsko kvaliteto,« meni oljkar Robert Glavina, ki je skupaj z bratom Dariem večkratni prejemnik naziva šampiona na festivalu zlate oljčne vejice. Institucionalno zaledje, ki pridelovalcem zagotavlja podporo z znanjem, je po njegovem izjemnega pomena. »Veliko dela pa nas čaka pri širitvi ozaveščanja o koristih in kulturi oljčnega olja. Povprečna letna poraba na glavo Slovenca znaša komaj okoli 1,5 litra, medtem ko dosegajo na sosednjem Hrvaškem trikratne naše številke, v Italiji pa povprečna letna poraba celo prekaša 14 litrov na osebo,« omeni.