Sodobne tehnologije tudi za aktivacijo mišic

V Splošni bolnišnici Izola je prvih pet pacientov po možganski kapi vključenih v rehabilitacijski program, ki temelji na uporabi najsodobnejših informacijskih tehnologij. S študijo, v kateri sodelujejo pacienti, želijo znanstveniki ugotoviti potencial navidezne resničnosti za hitrejši začetek rehabilitacije in hitrejše okrevanje po možganski kapi.

Podatki kažejo, da je 15 odstotkov bolnišničnih kapacitet namenjenih programom za bolnike po kapeh. Ne le za bolnike, tudi za bolnišnice, celotni zdravstveni sistem in družbo kot celoto je zato pomembno, da so čim prej po dogodku vključeni v rehabilitacijo, kar skrajša njeno trajanje in izboljša učinkovitost.

V Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper v sodelovanju z izolsko bolnišnico, bolnišnico Katinara v Trstu in tamkajšnjo medicinsko fakulteto izvajajo drugi del raziskovalnega projekta X-Brain.net (Mreža čezmejnega sodelovanja rehabilitacije bolnikov po možganski kapi z uporabo inovativnih tehnologij), ki poteka v okviru Interreg VI-A Slovenija-Italija 2021–2027 ITA-SI0100054. »Na nevroloških oddelkih obeh bolnišnic izvajamo rehabilitacijo, popolnoma prilagojeno vsakemu posamezniku, ki temelji predvsem na uporabi navidezne resničnosti in drugih, digitalno podprtih pristopih,« pojasnjuje dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

Okrevanje z računalniškimi igrami

V okviru študije pacienti lahko začnejo z do desetdnevno rehabilitacijo že drugi ali tretji dan po dogodku, odvisno od njihovih zmožnosti, ki jih opredeli zdravnik. V prvi fazi po možganski kapi z očali za navidezno resničnost (VR-očala) vstopajo v digitalni svet, kjer zgolj virtualno opravljajo vadbo. »V prvem delu projekta X-Brain.net, v katerem so sodelovali zdravi starejši posamezniki, ki so za namen raziskave deset dni nenehno ležali v postelji, smo ugotovili, da je bil pri tistih, ki so bili med ležanjem deležni intervencije, virtualnega treninga in prehranskih dodatkov, upad mišične strukture in funkcije manjši,« je povzel Pišot.

Zdaj preverjajo, ali bo tak učinek tudi pri bolnikih. V naslednjih fazah rehabilitacija za mišično aktivacijo ter komunikacijo s svetom poteka s posebej prilagojenimi računalniškimi igrami, za igranje katerih pacienti uporabljajo igralno konzolo oziroma pritiskovno ploščo. Vse to poteka v sodelovanju kineziologa in pod vodstvom fizioterapevta ter pod nadzorom specialista nevrologa. Zelo pomembno je, da zna strokovnjak, ki dela s pacientom v prvih dneh po dogodku, pravilno usmerjati, motivirati in težavnost iger prilagoditi pacientovim trenutnim sposobnostim, sicer pacient lahko izgubi motivacijo. Prve izkušnje so zelo dobre, pacienti so zadovoljni, pove sogovornik. »Takšne intervencije, ki so zelo neinvazivne, prijazne, človeka motivirajo. Potopijo ga v neki drugi svet, v katerem lahko za trenutek pozabi na dejstva, ki so se mu zgodila, na depresijo, ki jo lahko sproži možganska kap. Vse to pa pospeši okrevanje.«

Premalo implementacij v prakso

Glavni cilj projekta je premisliti rehabilitacijske intervencije in pristope ter jih nadgraditi z uporabo najsodobnejših sredstev, ki so na voljo. Ti pristopi morajo biti čim bolj prilagojeni, da bi jih lahko preprosto izvajali tudi zdravstveni tehniki in fizioterapevti v bolnišnicah, poudarja sogovornik. Ocenjuje sicer, da bi bila uvedba kognitivnih vadb z uporabo VR-očal, ki ji že desetletje dokazujejo učinkovitost, v marsikateri bolnišnici dokaj enostavna.

»Ne samo znanstvene ugotovitve, tudi praktične izkušnje in dokazi nikakor ne najdejo poti v prakso. Veliko govorimo o tem, koliko stanejo zdravstveni sistemi, hospitalizacije, zdravila …, na drugi strani pa imamo preproste nefarmakološke pristope, tako v preventivi kot tudi pri zdravljenju in rehabilitaciji, za katere se še vedno premalo in prepočasi odločamo, da bi jih prevzeli v sistemsko bolnišnico,« je kritičen Pišot.

Ob tem kot primere dobre prakse izpostavlja bolnišnici v Izoli in Trstu ter ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer so odprti za takšne pristope in pripravljeni sodelovati v raziskavah. V splošnem pa to pogreša tako pri zdravnikih kot pri odločevalcih in zavarovalnicah, tudi v sklopu zdravstvenega sistema, ki bi takšne intervencije lahko vključile med kritja. Nekaj izkušenj iz tujine na tem področju že poznamo.