Le z vitalnim sistemom do zdravega človeka

Medijska hiša Delo bo danes sklenila večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2024: Vitalen sistem, zdrav človek s poslovno konferenco v prostorih GZS, ki je soorganizator konference.

Pozdravna nagovora sta imela Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, in Igor Zorko, podpredsednik GZS, predsednik ZIT in predsednik sekcije eZdravje.

»Vsi si želimo učinkovit in kakovosten zdravstveni sistem, ki bo vsakemu od nas omogočil čim hitrejšo obravnavo ter najsodobnejše diagnostične in terapevtske postopke. Dejstvo pa je, da je za izboljšanje kateregakoli zdravstvenega sistema treba razmišljati in delovati široko. Najpomembneje pri tem je, da so v proces vključeni vsi deležniki, ki morajo imeti tudi besedo pri odločanju o spremembah. In kot poudarjajo tudi tuji strokovnjaki, ni dovolj, da reformiramo zgolj medicinsko plat zdravstvenega sistema," je dejal Bojan Budja in nadaljeval, da je pri tem treba upoštevati tudi preventivo, pretirano pitje alkohola in kajenje, različne zasvojenosti, socialno varstvo, okoljski vidik in podobno. Vsi ti vidiki imajo namreč velik vpliv na zdravstveno sliko vsake družbe - in tudi in na to, kako pogosto bodo posamezniki uporabljali zdravstvene storitve.

»Ob tem naj spomnim, kako pomembno je za širšo družbo tudi pridobivanje podatkov o z zdravjem povezanem življenjskem slogu. Tudi na podlagi tega se namreč oblikujejo preventivni programi za prebivalstvo - ter izboljšuje kakovost zdravstvenih storitev in napredek na področju znanstvenih raziskav. Pri vsem že omenjenem pa ne smemo pozabiti na digitalizacijo zdravstva, kjer se s primernimi projekti lahko izboljša kakovost in učinkovitost zdravljenja pacientov. Z metodami umetne inteligence pa se lahko precej olajša zajem potrebnih podatkov in izboljša njihovo kakovost - po drugi strani pa razbremeni zdravstveni kader.« In kot je še dejal Budja, umetna inteligenca postaja vse bolj ključna tudi pri odkrivanju in razvoju novih zdravil in cepiv. In v fokusu vsega omenjenega mora biti vedno pacient in njegova dobrobit!

In prav zato, je še poudaril Bojan Budja, nenehno opozarjamo tudi na težave, s katerimi se soočajo sodobne družbe, to je gibalno neaktivnostjo. Posledice tega so, kot poudarjajo tudi tukaj prisotni strokovnjaki, ravno tako škodljive kot pri kajenju. »In zato je treba že otroke osveščati, kakšna je zdrava in uravnotežena prehrana ter zdrav življenjski slog - in hkrati vedno znova poudarjati, da k temu prav nič ne pripomore neaktiven, sedeč življenjski slog, ampak tudi zdravo gibanje. Z vsem tem je mogoče preprečiti številna zdravstvena tveganja. Saj vemo, da je za krepitev zdravja odgovoren vsak sam!«

Zdravstvo ni stvar le ene inštitucije

Zdravstvo ni stvar le ene inštitucije, ampak je kombinacija vseh deležnikov, tj. pacientov, države in gospodarstva, pa je poudaril Igor Zorko. »Treba je izobraziti drug drugega, saj je treba razumeti, kaj sistem omogoča in kako te stvari izkoristiti. Trudimo se vsi deležniki, da dosežemo odprtost sodelovanja, ki ga v preteklosti ni bilo dovolj, ter da skupaj dosežemo nekaj za boljši jutri.«

Po besedah Zorka moramo biti agilni. To pomeni, da če vidimo, da imamo težavo, jo poskušajmo takoj odpraviti, z dialogom, tehnologijo in podobno. To moramo delati z majhnimi koraki, saj nimamo ne veliko denarja in ljudi, ampak to, kar imamo,  moramo izkoristiti. In pri tem ni nujno, da znižamo stroške na nič, pomembno je, da vemo, kaj dobimo za tisto, kar plačamo,« je še dejal Igor Zorko in dodal, da zato poskušajo na GZS pri tem tudi pomagati. »Prihajam iz digitalnega okolja in mislim, da imamo veliko možnosti, da naredimo korak naprej, vendar brez sodelovanja ne bo šlo,« je zaključil Igor Zorko.

Uvodni govor na konferenci pa bo imela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Konferenca se bo nadaljevala z osrednjim pogovorom moderatorja Anžeta Droljca, direktorja poslovnega razvoja v podjetju Better, o poti do boljšega zdravstvenega sistema s strokovnjakoma doc. dr. Evo Turk, višjo raziskovalko v Centru za digitalno zdravje in socialne inovacije Univerze za aplikativne znanosti St. Pölten, in Paulom van der Wijkom, programskim direktorjem na Univerzi v Groningenu, nadzornikom v več zdravstvenih ustanovah in svetovalcem nizozemskega Neodvisnega zdravstvenega sistema.

Za učinkovit zdravstveni sistem

Prva okrogla miza bo namenjena razpravi o vodenju in upravljanju s smernicami za kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem, moderirala jo bo direktorica Združenja Manager Petra Juvančič. Na njej bodo sodelovali Aymeric Royere, predsednik in direktor Inovativnih zdravil Novartisa v Sloveniji, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice, doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana, dr. Zoran Erjavec, dr. med., internist hematoonkolog v nizozemski splošni bolnišnici Emmen Treant ter član in predsednik različnih komisij glede smernic in financiranja v Federaciji medicinskih specialistov Nizozemske (FMS), ter prim. mag. Dorjan Marušič, direktor ZZ Celjenje in nekdanji zdravstveni minister ter samostojni svetovalec na področju delovanja zdravstvenih sistemov.

Znanost za zdravje

Uvodni nastop v drugo okroglo mizo z naslovom Znanost za zdravje v vsakdanjem življenju bo imel dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper. Slednji se bo zatem o tem pogovarjal z doc. dr. Mladenom Gasparinijem, dr. med., specialistom splošne in žilne kirurgije, izr. prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in vodjo Slovenskega združenja za klinično prehrano, ter z izr. prof. dr. Petro Došenović Bonča, vodjo magistrskega programa Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.