Nasilni moški imajo močne tradicionalne vrednote

Kljub dolgi tradiciji prizadevanj za preprečevanje nasilja nad ženskami je del javnega mnenja in institucij še vedno negativno usmerjen do te težave. Femicidi sodijo med najpogostejše vzroke za nasilne smrti žensk v Sloveniji. Organi pregona so do sredine novembra podali šest kazenskih ovadb zaradi uboja oziroma umora, ki so ga nad ženskami izvedli njihovi (bivši) intimni partnerji – tri so izgubile življenje. Naša novinarka Anja Intihar se je pogovarjala s strokovnjakinjo za femicid, sociologinjo dr. Jasno Podreka.

Izpostavili smo naslednjo izjavo Jasne Podreka: »Zelo pomembno je, da se kot družba pogovarjamo o odnosih in spoštovanju mej drugega. Odnos ne sme biti nekaj, kar vas uničuje, tlači, podreja. Če sem zelo enostavna – ljubezen ne sme boleti.«

Ta je opozorila, da nam mora biti pri vsakem femicidu jasno, da kot družba in kot država še nismo naredili dovolj za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami. V preventivi se namreč še vedno kažejo siva polja, predvsem glede obravnave povzročiteljev nasilja, s katerimi se bomo morali aktivneje in bolj sistematično ukvarjati.

V zadnjih petih letih sta po številu kaznivih dejanj v intimnopartnerskih odnosih izstopali leti 2020 in 2022, kar je treba pripisati tudi epidemiji covida-19. Organi pregona obravnavajo od pet do sedem kaznivih dejanj uboja in umora na leto, pri katerih je bila žrtev ženska, dejanje pa se je zgodilo v medsebojnem odnosu. Lani so do 25. novembra vložili šest kazenskih ovadb.

Kaj naredijo institucije?

Kaj je vzrok za toliko primerov? »Eno od vprašanj, s katerimi bi se bilo treba ukvarjati, je ureditev nasilja v družini v zakonu o javnem redu in miru. Dogaja se, da policisti po klicu zaradi dogodka v družini zadeve ne podajo naprej, ampak jo obravnavajo kot kršenje javnega reda in miru ter povzročitelju nasilja izrečejo plačilni nalog. Žrtev nasilja dobi s tem sporočilo, da je pretiravala, da ni šlo za nič hujšega, plačilni nalog pogosto obremeni družinski proračun ali pa ga mora celo plačati žrtev. Povzročitelj jo ima namreč za krivo, da je dobil kazen. Če pa se nasilje v družini obravnava kot kaznivo dejanje, je seveda postopek zaščite lahko povsem drugačen in ima žrtev veliko več možnosti korektne obravnave. Vendar se v teh primerih postavlja vprašanje, kako se zakonodaja implementira v praksi in ali institucije naredijo vse za zaščito žrtev. Eno od področij, ki bi jih bilo treba posebej pregledati, je, ali je sistem obravnave in nadzora povzročiteljev po prijavi dovolj optimalno urejen. Sama vidim kar nekaj rezerv na tem področju.«

Nasilna glava družine

Koliko to izvira iz tradicionalne delitve vlog, ki je v Sloveniji še vedno zelo močna? »Ko sem proučevala osebne značilnosti povzročiteljev nasilja, se je zelo jasno pokazalo, da so v ozadju tudi individualni dejavniki, ki lahko vplivajo na potenciranje občutkov frustracije, kot so izguba službe, delno alkoholizem, nezadovoljna pozicija s seboj, a ti dejavniki se ne izkažejo za neposredne vzroke za femicid. Ključno je, da imajo ti moški v osnovi nekaj skupnega – zelo močne tradicionalne vrednote. To je temeljna podlaga za nasilje v zasebni sferi. Ti moški sebe razumejo kot glavo družine in kot dominantne, do partnerke imajo zelo podcenjujoč odnos, jemljejo jo kot manjvredno, sebe pa kot nekoga, ki je center odnosa in se mu mora vse prilagoditi. To se kaže tudi v tem, kako opravičujejo svoja dejanja. Sami sebe ne razumejo kot nasilne. Da dosežejo svoj interes v odnosu, po njihovem mnenju lahko posežejo po vseh sredstvih. Motivi za te umore še zdaleč niso povezani s klasičnim ljubosumjem v smislu, da so padli v stisko, ker jih ljubljena oseba zapušča. Umori so vedno povezani z zelo močno posestniško držo in predhodnim nasiljem. Ti moški sebe razumejo, kot da so popolni lastniki ženske ...«

Ljubezen ne sme boleti

Ali ženska lahko prepozna ta vzorec, ko vstopa v odnos? »Mislim, da ja. Sama zadnja leta na predavanjih o nasilju opozarjam na to, da moramo bolj kot o nasilju govoriti o odnosih in vprašanju enakosti spolov v družbi. Če odraščajoče osebe, na primer, opremimo samo z definicijo nasilja, nismo naredili prav veliko. V zasebnem življenju bodo namreč iskali ekstreme, ne bodo pa znali prepoznati, kaj vse je nasilje. Zelo pomembno je, da se kot družba pogovarjamo o odnosih in spoštovanju mej drugega. Odnos ne sme biti nekaj, kar vas uničuje, tlači, podreja. Če sem zelo enostavna – ljubezen ne sme boleti. Če bi ljudje odraščali z jasnimi sporočili, bi sami hitreje znali prepoznati meje zdravih in nezdravih odnosov,« je v intervjuju za Sobotno prilogo, ki je izšla 3. decembra 2022, pojasnila dr. Jasna Podreka.