Politika nič ne daje, državljani vse plačajo z davki

Zadnji konec tedna v februarju smo v Sobotni prilogi objavili intervju z uglednim podjetnikom Tomažem Subotičem, z njim se je pogovarjal Ali Žerdin. Subotič v Pragi živi in dela skoraj petintrideset let. Večji del poslovne kariere se je ukvarjal z metalurgijo, nekajkrat se je za krajši čas oddaljil od svoje prvotne dejavnosti.

Na Češkem je bil prvič že leta 1968, z mamo in sestro je obiskal babico, ki je bila Čehinja. Dvajset let pozneje je v Pragi začel posel. »Prvo pisarno sem imel sto metrov od pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda. Nedaleč stran so pripadniki češkoslovaškega odpora leta 1942 izvedli uspešen napad na Reinharda Heydricha, ki je vodil nacistično zasedbo Češke in Moravske. Utopili so napadalce, atentatorje ... v cerkvi. Ko sem prišel v Prago, so v mojo pisarno prihajali mladi ljudje iz nastajajočih čeških oporečniških krogov. Imeli smo fotokopirni stroj, ki so ga potrebovali za kopiranje svojih razglasov ...«

Doma je iz železarskih Štor, vse življenje se ukvarja z jeklom, njegov oče je bil glavni inženir v domači železarni. »Krajši čas sem se ukvarjal tudi z bolj finimi stvarmi, z aromami in parfumerijo. Bil sem drugi največji lastnik celjskega Etola. Poskušali smo s prevzemom Etola, z mano je bila ekipa čeških investitorjev. Vendar sem delež pozneje prodal. In se vrnil v metalurgijo. Na neki način sem se tudi vrnil v rojstni kraj – posredno in neposredno sem največji posamični lastnik železarne Štore, družbe Štore Steel.«

In zakaj je Češka dobra za posel? »Odgovorim lahko s statistiko. V zadnjih desetih letih je bilo na Češkem 17 milijard evrov neposrednih tujih investicij. S tem so neposredno odprli 105.000 delovnih mest. Dobro izobražena delovna sila, ki je – žal – relativno poceni, je pomembna prednost. Na Češkem ne poznajo dodatkov za minulo delo, malico, prevoz na delovno mesto … Sicer ima Češka dober zdravstveni sistem, soliden šolski sistem, visok indeks varnosti. Ne morem reči, da so Čehi tako odprti, kot so na Balkanu. Hkrati pa s tujci nimajo težav,« pravi Subotič.

Med tujci, ki so prišli s trebuhom za kruhom na Češko, je bilo že pred rusko invazijo največ Ukrajincev. »Sledijo jim Slovaki. Opravljajo slabše plačana dela. Po drugi strani je Češka z vstopom v EU leta 2004 in v schengen leta 2007 prinesla pomembne prednosti. Leta 1989, ko je bila del vzhodnega bloka, je na Češkem živelo 35.000 tujcev. Leta 2004 jih je bilo 250.000. Danes je na Češkem 630.000 tujcev. Ti so prinesli drug pogled. Češka je liberalna država. Ni nestrpna do tujcev. Katolicizem nima posebne teže. Tujci so menedžerji, ki imajo veliko kupno moč.«

Kako pa vidi napetosti med lastniki in politiko v Sloveniji? »Slovenija ima dovolj uspešno, izkušeno in modro generacijo lastnikov, ki se izogibajo konfliktom s politiko. Sem pa vesel, da se je Sandi Češko odločil, da se bo bolj politično angažiral. To se mi zdi pomembno. Stališče Sandija Češka je, da je država zadnjih 30 let ujetnica tistih, ki so si delili državno premoženje, namesto da bi ustvarjali novo vrednost. Zato tudi sam spodbujam gospodarstvenike, da se vključijo v delo političnih strank. Le s tem bo prišla do izraza beseda tistih, ki znajo ustvarjati novo vrednost. Verjamem, da lahko tudi Robert Golob prinese dodano vrednost,« ocenjuje nekdanji predsednik Šahovske zveze Slovenije.

»Rast v Sloveniji je možna s kakovostnimi tujimi in domačimi investicijami. V Sloveniji še vedno obstaja odpor do domačega kapitala. Alergičen postanem, ko preberem trditve politikov, da so oni nekaj dali državljanom. Politika ni nikoli tista, ki nekaj da. Državljani dobijo samo tisto, kar so že dali, ko so plačali davke. Ali pa bodo to, kar dobijo, plačali v prihodnosti,« je izjava Tomaža Subotiča, ki je v marcu zaznamovala rubriko Beseda ni konj.