Počutim se, kot da bi mi nekdo vzel dom in življenje

Ruski uničevalni vojaški pohod v Ukrajini traja že dober teden, ob številnih človeških žrtvah in uničenju infrastrukture pa svet spremlja tudi veliko humanitarno katastrofo. Do včeraj je iz države pobegnilo že več kot milijon ljudi, v glavnem so to ženske in otroci, saj moški, stari od 18 do 60 let, ne smejo zapustiti domovine. Med tistimi, ki so se v nepredvidljivih varnostnih razmerah odločili zapustiti domove, je bila tudi muzejska pedagoginja Sofija Rjabčuk, ki je s svojo izjavo zaznamovala našo rubriko v mesecu februarju.

»Na ta trenutek smo se vsi pripravljali, a smo kljub temu poskušali živeti kar se da običajno in se nismo hoteli prepustiti paniki. Še včeraj so bili moji otroci v šoli in vrtcu, danes zjutraj pa sem jih morala zbuditi z besedami, da je treba pospraviti stvari in oditi na zahod,« je bila pretresena, medtem ko je skupaj s tremi otroki, nečakom in sestro okoli poldneva obtičala v zastoju, kakršnega ne pomni.

»Nikoli nisem videla česa podobnega. Toliko ljudi – predvsem ženske z otroki – odhaja iz mesta,« je prejšnji petek, torej drugi dan ruske agresije, Sofija Rjabčuk povedala našemu novinarju Gašperju Završniku. Razmere v domovini, ki se hitro spreminjajo, je opisala kot grozljive in nepravične. »Počutim se, kot da bi mi nekdo vzel dom, moje življenje in življenje mojih otrok. Ne razumem, zakaj,« se je vprašala.

Napad na suvereno državo, ki spominja na 30. leta prejšnjega stoletja, je po njenem mnenju Ukrajino povezal v medsebojni pomoči. Povedala je, da so družinam, ujetim v prometnih kolonah, okoliški prebivalci prinašali vodo, prav tako so jim dovolili, da uporabijo njihova stranišča. V zahodnem delu Ukrajine bo, kot je nakazala, za zdaj ostala pri sorodnikih. »Mislim, da bomo tam varnejši, toda nikoli ne veš. Lahko samo upamo,« je dejala. »Tam bomo tudi bliže meji. Prijatelji iz Poljske in drugih članic EU mi pravijo, da lahko pridemo tudi k njimi, če bomo v stiski.« Čeprav takšnega scenarija ne more izključiti, si želi, da jim »ljubljene Ukrajine« ne bo treba zapustiti. »Verjamem v našo vojsko. Po najboljših močeh se trudijo, da nas zaščitijo in Rusov ne spustijo v državo. Seveda pa razumem, da naše sile niso primerljive z ruskimi,« je za Delo povedala Sofija Rjabčuk.