Rešitev za Teš in premogovnik ali predčasen konec rudarstva

Poslanci so pričakovano sprejeli zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Koalicijski poslanci so ponovno poudarjali, da gre za najmanj slabo rešitev, brez zakona bi Teš in Premogovnik Velenje (PV) končala v stečaju, ljudje pa brez ogrevanja na mrzlem. Opozicija se je vprašala, kaj bo po aprilu leta 2027, do takrat bo po zakonu Teš zagotavljal toploto za Šaleško? Rešitev ni nobenih, odločitev še manj.

Po sprejetem zakonu bo Teš od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027 izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. Iz državnega proračuna bo v treh kurilnih sezonah šlo 403,1 milijona evrov. Brez pomoči države pri ogrevanju ne bo šlo, so zapisali v obrazložitvi zakona. Če bi namreč upoštevali le stroškovno ceno, ki bi Tešu omogočala poslovanje, bi moralo Komunalno podjetje Velenje (KPV) Tešu za toploto plačevati 150 milijonov evrov več kot zdaj. Povprečno gospodinjstvo bi moralo za ogrevanje plačati okoli 20.000 evrov na leto.

Eni skozi zobe za, drugi ostro proti toplarni Teš

Da bo zakon pomagal ljudem, je poudarila Nataša Sukič (Levica) in se obrnila na rudarje, delavce, prebivalce Šaleške doline: »S tem zakonom in še dvema, ki prihajata (zakon o zapiranju rudnika in zakon o prestrukturiranju, op. p.), rešujemo tisto, kar so zavozile pohlepne elite na vaš in naš skupni račun.« Pozvala je občane: »Ne nasedajte lokalnim veljakom, ki so bili akterji v tistem času, na primer župan, zdaj so preiskovanci NPU. Istočasno pa vas zavajajo z različnimi promocijskimi zloženkami in vam še naprej mešajo meglo.«

Finance

Miroslav Gregorič (Gibanje Svoboda) je ponovil, da je ta zakon najmanj slaba možnost in povzel številke: »Teš obratuje deset let, investicija je stala okoli 1,5 milijarde evrov. V tem času je prispeval 30 odstotkov električne energije in sto odstotkov toplote za Šaleško dolino. V tem času je pridelal 950 milijonov evrov izgube, kar je pokrival HSE iz sredstev Dravskih, Soških in Savskih elektrarn.« Pričakovana izguba od leta 2025 do leta 2033 bo po podatkih iz obrazložitve zakona znašala 2,4 milijarde evrov.

Za toplarno Teš 324 milijonov evrov iz proračuna

Gregorič je dodal: »Eden bistvenih vzrokov za izgubo je previsoka cena lignita iz premogovnika. Leta 2012 je Milan Medved, ki je bil direktor Premogovnika, zavajal, da bodo do leta 2015 znižali takratno ceno lignita z 2,75 evra za gigadžul na 2,25 evra, kar se seveda ni nikoli zgodilo. Sedanja cena je šest evrov za gigadžul in se bo še zviševala. Drugi bistveni vzrok pa je previsoka cena emisijskih kuponov, ki pač ni bila upoštevana.«

Opozicija je večkrat opozarjala prav na emisijske kupone. Da država zakona ne bi smela sprejeti, ampak doseči spremembe pri kuponih. Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da zakon odpira prostor bogatenju trgovcev z energijo in energetski revščini ter težave v krizi. Janez Cigler Kralj (NSi) pa se je vprašal: »400 milijonov evrov bomo dali za dve ogrevalni sezoni in pol. Kaj bo s Šaleško dolino čez dve leti? Ta zakon ne zagotavlja tem ljudem čisto ničesar. Ko se bo iztekel, ne bo nič rešeno.«

Zlati črni časi so mimo. A Šaleška dolina še vedno živi in diha črno

Nič določenega

Zakon naj bi dal predvsem čas za sprejetje zakonov o zapiranju rudnika in prestrukturiranju regije ter velenjski komunali za nov način ogrevanja. Po zakonu mora komunala do 1. junija 2025 objaviti razpis za novega ponudnika toplote in ga do 1. januarja 2026 tudi izbrati. Časa je malo. Čeprav so vsi vedeli, da je ogrevanja na tak način konec, je velenjska komunala šele v prvi fazi preobrazbe daljinskega ogrevanja. Ta vključuje »posodobitve na distribucijskem sistemu toplovoda, obnovo in gradnjo toplotnih podpostaj ter pripadajoča omrežja«. Vlogo za sofinanciranje so oddali prejšnji mesec, projekt je vreden 24,8 milijona evrov, dela naj bi zaključili do leta 2028. Teš bo toploto nehal zagotavljati že prej.

Poleg tega bo šele druga faza preobrazbe daljinskega ogrevanja premog nadomestila z obnovljenimi viri energije. Kateri viri bodo to, pa še sploh ni določeno. Kot so odgovorili iz velenjske komunale, razmišljajo o dveh možnostih: »Ali iti po lastni poti ali skupaj s Termoelektrarno Šoštanj. Akcijski načrt, ki predvideva lastno pot, bo v prihodnjih mesecih prilagojen glede na rezultate analiz in zakonodajne spremembe.«

Strošek zapiranja velenjskega rudnika ocenjen na milijardo evrov

Nasprotovanje

V Velenju jih najbolj skrbi, da vse to pomeni le, da bomo od uporabe premoga odstopili že leta 2027, ne leta 2033. Ljudska iniciativa Velenje je poslancem sporočila, da prehodni zakon ne rešuje Teša, PV in ogrevanja, ampak zgolj HSE. Predlagali so, da bi Teš in PV preprosto priključili HSE: »Tako bi HSE prevzel vso odgovornost za dosedanje slabo vodenje, ne pa da to odgovornost prenašate na poslance in davkoplačevalce.« Kot so še opozorili v iniciativi, zakon ne določa, kaj se bo zgodilo maja 2027. Skrbi jih, da bi Teš postal kurilnica odpadkov, da bi deloval le na plin ali postal zasebna toplarna. Hkrati jih skrbi uvoz električne energije: »To odpira vrata in nove možnosti za prekupčevalce z električno energijo, kar upravičeno vzbuja sum, da je to ena od skritih agend tega zakona.«