Zakon pušča odprto vprašanje zagotavljanja energetske oskrbe

Predlog zakona o izstopu iz premoga gre po mnenju upravnega odbora (UO) GZS, ki se je na to temo sestal z ministrom za okolje, podnebje in energijo in generalnim direktorjem HSE, v pravo smer, a bo hkrati nujno, kot opozarjajo, povečati tudi energetsko samooskrbo.

Po oceni članov UO GZS je predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga precej boljši kot predhodni predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Ne glede na to pa nas po njihovem lahko skrbi vpliv napovedanega zmanjšanja delovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in povečano uvozno energetsko odvisnost Slovenije.

Zasavje se uspešno izvija iz primeža premoga

Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, je v zadnjih tednih potekal intenziven dialog med resornim ministrstvom in gospodarstvom z namenom, da se ustrezno obravnava prva verzija predloga interventnega zakona. Rezultat teh razprav je druga različica zakona. Kritičen je bil do dejstva, da tudi ta predlog poudarja proizvodnjo toplote, odprto pa pušča vprašanje zagotavljanja energetske oskrbe. Poraba električne energije se bo do leta 2050 namreč podvojila. TEŠ pa je doslej zagotavljal kar četrtino potrebne električne energije v Sloveniji.

Toplota za daljinsko ogrevanje Velenja in Šoštanja

Kot pozitivno UO GZS ocenjuje predvsem, da naj bi TEŠ v obdobju treh kurilnih sezon izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Poleg tega podpira predlagano rešitev nadaljevanja proizvodnje električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene to omogočale, oziroma prodajo t. i. presežne energije v primeru, ko prihodek od prodaje te elektrike na trgu presega strošek njene proizvodnje, saj to znižuje potrebo po državnem nadomestilu. Člani UO GZS so podprli tudi predlog konkurenčno sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritje dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo stranskega produkta električne energije, katerega obseg je odvisen od toplotnega odjema. S tem bo namreč nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje, pri čemer se ne sme pozabiti na gospodarstvo, so dejali.

Proces izhoda iz premoga: primer, ki mu ploska tudi Evropska komisija

So pa v UO zaskrbljeni zaradi vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ 6 na stabilnost energetskega sistema in na povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije. Na nedavnem vrhu slovenskega gospodarstva je GZS med ključnimi ukrepi za zagotavljanje energetske varnosti izpostavila prav sprejem odločitev o energetskem sistemu, ki vodijo v postopno zmanjšanje uvozne odvisnosti oziroma ne povečujejo deleža uvoza elektrike glede na leto 2023.

Poziv vladi iz UO GZS

UO GZS zato poziva vlado, da preoblikuje in primerno tehnično in finančno ovrednoti trenutni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 (NEPN 5.0), preden ga posreduje evropski komisiji. Pri tem mora, dodajajo, upoštevati predčasno zmanjšanje obratovanja in predčasno zaprtje TEŠ 6 ter ponovno ovrednotiti obstoječe scenarije v NEPN na podlagi urnih bilanc. Hkrati naj vlada, so še sklenili v UO, skladno s sklepi 19. vrha slovenskega gospodarstva »ne povečuje deleža uvoza električne energije glede na leto 2023, ampak uvozno odvisnost Slovenije postopoma zmanjšuje«. Dodatno so podprli pobudo o čimprejšnjem sprejetju obeh ključnih zakonov za regijo – zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenja in zakona o prestrukturiranju SAŠA regije.

Odločilno leto 2033

Na seji sta minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj predstavila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Kot je poudaril Kumer, zakon določa, da TEŠ še naprej deluje, saj podaljšuje njegovo delovanje družb TEŠ in Premogovnika Velenje za tri kurilne sezone. Zakon torej rešuje stečaj obeh družb, poleg toplote pa zagotavlja med 40 in 45 odstotkov proizvodnje elektrike. Pojasnil je, da ne gre za ultimativni zakon, temveč da ima ta prehodni značaj, zato tudi nikjer ni navedena letnica 2033. Po drugi strani bo v zakonu o postopnem zapiranju premogovnika Velenja eksplicitno navedena letnica 2033. Štokelj je dodal, da TEŠ danes zagotavlja četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. Z zakonom zanesljivost oskrbe z električno energijo ne bo ogrožena, saj bo TEŠ vedno v pripravljenosti z zadostnimi zalogami premoga. V primeru, da zakon ne bi bil sprejet, bi postala TEŠ in Premogovnik Velenje s koncem leta insolventna. Dokapitalizacija s strani države ni možna, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč.