Teš in premogovnik bosta primarno proizvajala toploto

Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo z letom 2025 imel omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja Teša in Premogovnika Velenje. Podjetji bosta v prihodnje obratovali primarno za proizvodnjo toplote, ob tem bo Teš proizvajal tudi še določeno količino električne energije na leto. Obratovali bosta najmanj do izvedbe novih energetskih projektov za zagotavljanje toplotne energije Šaleški dolini, v naslednjih letih odpuščanja zaposlenih ne predvidevajo.

Kot pojasnjujejo v HSE, bo Teš ob primarnem zagotavljanju toplotne energije proizvajal med 1 in 1,3 teravatne ure električne energije na leto. »Da bi čim bolj zmanjšali potrebno državno pomoč za Teš, si prizadevamo najti rešitev, na podlagi katere bi lahko dodatno obratoval tudi v urah, ko bo cena električne energije na trgu presegla stroškovno ceno. Tako bi lahko ob ustreznih tržnih razmerah proizvodnja v naslednjem letu presegla 1,6 TWh.To proizvedeno električno energijo bo moral Teš prodajati na transparenten način, da se omilijo potencialni negativni vplivi na konkurenco,« navajajo. To je pomembno zaradi spremenjenih okoliščin, ki bodo nastopile konec letošnjega leta, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja. HSE bo namreč smel Tešu plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termo divizije bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državnih pomočeh.

Na vprašanje o možnostih prestrukturiranja termo divizije v HSE odgovarjajo, da so upoštevajoč strateški status naložbe Republike Slovenije v skupini skupaj z vodstvoma Teša in Premogovnika Velenje ter z zunanjimi strokovnjaki v zadnjem letu preučili vrsto scenarijev in izvedli številne analize, povezane s prestrukturiranjem termo divizije skupine HSE. »Za zagotovitev ogrevanja v Šaleški dolini se je kot možna rešitev izkazalo sprejetje interventnega zakona, po katerem bi Teš dobil funkcijo gospodarske javne službe z dejavnostjo proizvodnje toplote. Termoelektrarna Šoštanj je namreč edini proizvajalec, ki lahko neprekinjeno, vse dni v letu, zagotavlja toplotno energijo Komunalnemu podjetju Velenje za ogrevanje tega območja.« Kot še pojasnjujejo, od lokalne skupnosti, del katere nasprotuje temu predlogu, kljub pozivom doslej niso prejeli alternativnih predlogov, konec leta pa je pred vrati.

Pomemben projekt PSE Družmirje

V HSE ob tem še pojasnjujejo, da se energetskim projektom v Šaleški dolini ne odrekajo, prav nasprotno: »Pri njih bomo aktivno sodelovali oziroma bomo njihovi nosilci v okviru načrtovane nove družbe HSE Sa-Ša s sedežem v Šoštanju.«

Osnova večine projektov v Šaleški dolini je plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru, ki bi lahko večji del leta zagotavljala poceni električno energijo za toplotno črpalko za daljinsko ogrevanje. To je, kot navajajo, še posebej pomembno z vidika ohranjanja vzdržne cene toplotne energije za prebivalce in gospodarstvo Šoštanja in Velenja. Ocenjena moč PSE Družmirje, ki bo električno energijo proizvajala na okolju prijazen način, je do 140 megavatov, letna proizvodnja pa do 140 GWh električne energije. Z njo bi lahko oskrbovali približno 35.000 gospodinjstev na leto.

Vizija za prvo sončno elektrarno na vodi

»Plavajoča sončna elektrarna je učinkovit in okoljsko sprejemljiv način rabe obnovljivega vira energije, ki je v evropskih državah, pa tudi drugod po svetu, že uveljavljen ter zagotavlja racionalno in večnamensko rabo prostora,« poudarjajo. Projekt namreč ponuja priložnost za dodaten razvoj rekreativnih površin za vodne in obvodne aktivnosti, tako za športne kot turistične namene.

Na območju, kjer bo zgrajena elektrarna, bo lahko občina Šoštanj tudi sama razvijala dejavnosti, občani pa bodo lahko podali svoje predloge za ureditev območja, dodajajo. »Predvsem pa je PSE Družmirje v sklopu preobrazbe daljinskega ogrevanja Šaleške doline ena od pomembnih rešitev za zagotavljanje še naprej sprejemljive cene toplotne energije v Šaleški dolini. S projektom, kakršen je PSE Družmirje, torej HSE ne le pomembno pripomore k zelenemu prehodu Slovenije, temveč tudi ohranja energetsko tradicijo doline in regije ter kontinuiteto zanesljive in cenovno ugodne oskrbe prebivalstva in gospodarstva s toplotno energijo,« zaključujejo.