Ob slovesu od premoga šaleške zahteve v parlamentu

Miren protest rudarjev in zaposlenih v Premogovniku Velenje (PV) in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) pred parlamentom je pospremil današnji posvet v državnem svetu o pravičnem prehodu. Zahteve so bile predstavljene že večkrat, obljube, da nihče ne bo pozabljen, prav tako. Najbolj je Šaleško dolino razburjal interventni zakon, po novem bo to zakon o prehodnem financiranju, ki ga bodo koalicijskim partnerjem predstavili jutri.

Posvet v državnem zboru so pripravili na pobudo državnih svetnikov in županov, velenjskega Petra Dermola in zagorskega Matjaža Švagana. Dermol je spomnil, da bo prihodnje leto v Šaleški dolini 150 let premogovništva, ki je za sabo pustilo 820 hektarov degradiranih kmetijskih površin, preseljenih več kot 400 družin, hkrati pa je regija proizvajala tretjino električne energije za Slovenijo.

Energetika v Šaleški dolini nikoli ni imela prave politične barve

»V zadnjih tednih se je kar nekaj gneva zlilo na Šaleško dolino. A iz državnega proračuna za Teš 6 ni bil namenjen niti evro,« je dejal Dermol in dodal, da je Teš v proračun vplačal 55 milijonov evrov za poroštvo, 150 milijonov evrov DDV, 2,5 milijona evrov okoljskih taks in sto milijonov evrov na leto za emisijske kupone. Poudaril je, da mora država pri pravičnem prehodu poskrbeti za ključne ukrepe, med katerimi so nova delovna mesta, programi za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev, nove poslovne cone, vzpostavitev novega toplotnega vira, prenos zemljišč in stanovanj na lokalno skupnost … Dejal je, da v Velenju zahtevajo upoštevanje strategije, da torej izhoda pred letom 2033 ne bo, sistemsko podporo države z zakonoma o zapiranju rudnika in prestrukturiranju regije, financiranje pravičnega prehoda iz proračuna, vključenost občin, gospodarstva in socialnih partnerjev v proces ter da sklad za pravični prehod ostane tudi v naslednji finančni perspektivi.

Predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot: »Pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu bo zelo draga za prebivalstvo in industrijo v Republiki Sloveniji.« FOTO: Voranc Vogel/Delo

Zasavske izkušnje

Po Dermolovih navedbah je prestrukturiranje regije Saša ocenjeno na 1,5 milijarde evrov brez upoštevanja zapiranja premogovnika. Za regijo Saša je v skladu za pravični prehod na voljo 173,8 milijona evrov, za Zasavje 74,9 milijona evrov. Švagan se je strinjal, da bi bilo smiselno zagotoviti sklad za pravični prehod tudi v prihodnji perspektivi.

Poslanec Soniboj Knežak je poudaril, da prestrukturiranje zahteva čas, nova delovna mesta je rudarjem težko najti: »Bil sem vodja kadrovske službe v steklarni v času zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH). Niti enega nismo prezaposlili iz rudnika, ker so bile plače v rudniku precej višje. Bil si že skoraj nor, če si šel v šolo, ker si imel kot inženir slabšo plačo, kot če si šel v jamo za knapa. To so dejstva in to je treba upoštevati. Država je takrat našla rešitev, da so se upokojevali s 15, 20 leti dela v jami. Ljudje, ki so moj letnik, so tako že približno 15 let v pokoju. In prav je tako. Dogovorite se, pogovarjajte se in upoštevajte strah zaposlenih. Slovenska energetika se ne bo lomila na hrbtih knapov par sto metrov pod zemljo. Ničesar niso zavozili in ne pripeljali v situacijo, kakršna je.«

Strošek zapiranja velenjskega rudnika ocenjen na milijardo evrov

Predsednik sindikata PV Simon Lamot je dejal, da je njihova anketa pokazala, da večina rudarjev meni, da se bo premogovnik zaprl leta 2033, ko bodo imeli v povprečju 25 let delovne dobe. Dodal je, da se glede socialnega dela zakona o postopnem zapiranju še pogajajo. Poudaril je, da je treba za vse izdelati karierni načrt, se posebej ukvarjati z invalidi ter poskrbeti za delovna mesta s primerljivim standardom ter zaključil z opozorilom: »Pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu bo zelo draga za prebivalstvo in industrijo v Republiki Sloveniji.«

Zakoni in pomoč

S predstavniki občin, HSE ter sindikatov Premogovnika Velenje in Teša se je še pred posvetom sestal tudi predsednik vlade Robert Golob. Dejal jim je, da je za nadaljnje delovanje Teša nujen tako imenovani prehodni zakon, kot so preimenovali interventni zakon, ki je razburil Šaleško dolino. Kaj piše v prehodnem zakonu, še ni znano, predlog interventnega je bil, da bi od 1. januarja 2025 Teš deloval le še za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Golob je povedal, da bodo prehodni zakon danes predstavili koalicijskim partnerjem, nato zaposlenim in vodstvu PV.

Velenjski svetniki proti interventnemu zakonu

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v državnem svetu spomnil, da so interventni oziroma prehodni zakon morali pripraviti, saj HSE od 1. januarja ne bo več mogel zagotavljati zadostnih sredstev za poslovanje Teša in PV. Dodal je, da bo zakon veljal dve leti, v tem času pa bodo sprejeli zakon o postopnem zapiranju PV in zakon o prestrukturiranju regije. Tega pripravljajo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Minister Aleksander Jevšek je dejal, da je zakon pripravljen, do konca leta bo tudi usklajen: »A kaj ti pomaga zakon, če se nič ne dela? Pri nas se že dela, prestrukturiranje že poteka.« Ministrstvo je po treh javnih razpisih že izdalo za 143 milijonov evrov odločitev o podpori različnim projektom.