Eni skozi zobe za, drugi ostro proti toplarni Teš

Poslanci bodo na četrtkovi izredni seji odločali o zakonu o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Po njem bo Teš od 1. januarja v prvi vrsti namenjen zagotavljanju toplote za Šaleško dolino do aprila 2027. Koalicija, HSE, Teš in Premogovnik Velenje (PV) opozarjajo, da bosta Teš in PV brez zakona pristala v stečaju, Šaleška dolina pa na mrzlem. V opoziciji in Ljudski iniciativi Velenje so proti zakonu, velenjska občina in rudarji pa hočejo tudi v tem zakonu letnico 2033.

Po predlogu zakona, o katerem je danes več ur razpravljal pristojni odbor in ga tudi sprejel, bosta Teš in PV 1. januarja 2025 še vedno delovala, Teš pa bo izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje. Za to bo država iz proračuna namenila skupaj 403,1 milijona evrov, pričakujejo pa povečanje prihodkov državnega proračuna iz vplačanih dividend HSE v višini najmanj 380 milijonov evrov.

Zakon pušča odprto vprašanje zagotavljanja energetske oskrbe

Pristojni poudarjajo, da je zakon treba sprejeti, saj da HSE ne bo mogel več reševati Teša in PV iz rdečih številk, ker bi to bila nedovoljena državna pomoč. Zakonodajno-pravna služba, ki je do zakona zelo kritična, podobno težavo vidi tudi v predlogu zakona. Zapisali so, da to ne bo gospodarska javna služba, kot so druge, in da bi morali imeti opravljeno analizo stroškov, ki je v zakonodajnem gradivu ni, ter dodajajo: »Postavlja se vprašanje, ali je v zvezi s predlogom zakona potrebna tudi priglasitev evropski komisiji.«

Dodatno zakonodajno-pravna služba opozarja na ceno toplote. Po predlogu zakona bo taka, kot je veljala 1. oktobra 2024, letno se bo usklajevala z inflacijo. Služba ugotavlja, da bodo zaradi tega odjemalci iz Savinjsko-Šaleške regije v precej ugodnejšem položaju, ker so med njimi tudi poslovni odjemalci, pa se »postavlja vprašanje o skladnosti predlagane ureditve s pravili prava Evropske unije o državnih pomočeh«.

Za toplarno Teš 324 milijonov evrov iz proračuna

Proti

Današnje seje odbora se je udeležil tudi velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol, nekoč tudi prvi mož Teša. Dermol je povedal, da komisija državnega sveta predloga zakona ne podpira. Pozneje je nadaljeval še v imenu občine: »Verjamem, da drugega scenarija verjetno ni. Me pa žalosti, da je nastala ta situacija, ker to najeda načela pravičnega prehoda.« Dodal je, da sta nujna zakon o zapiranju rudnika in zakon o prestrukturiranju regije, ki bi že morala biti sprejeta leta 2022.

V velenjski občini zahtevajo, da mora biti v zakonu določena letnica za izvajanje gospodarske javne službe do 31. decembra 2032, saj je leto izstopa iz premoga leto 2033: »Zelo rad bi videl junaka, ki bi si upal tako energetsko družbo voditi v stečaj ali insolvenčni postopek. Zato imam zadržek do zakona.« Podobno je razlagal tudi predsednik sindikata PV Simon Lamot: »Kakršnikoli predčasni izstop pred letom 2033 je za nas nesprejemljiv.« O črnih napovedih pa je dejal: »Občutljivi smo na grožnje s stečajem. Na to se bomo odzvali z najostrejšimi sindikalnimi ukrepi.

Zlati črni časi so mimo. A Šaleška dolina še vedno živi in diha črno

Da gre za nepotrebno hitenje, so opozorili opozicijski poslanci, v Ljudski iniciativi Velenje, kjer so prav letos zaradi ogrevanja že protestirali na Titovem trgu, pa menijo, da gre za reševanje kapitalistov, ne ljudi. Asmir Bećarević je dejal: »Prepričujejo vas, da je to edina mogoča rešitev za preprečitev stečaja Teša in PV. Prepričujejo vas prav tisti, ki so krivi, da smo zdaj tu.« Zaključil je, da če bo sprejet zakon o pospešenem izhodu iz premoga, v katerem ne bo zagotovljenih pravic zaposlenih in prebivalcev, bodo »sprožili vse postopke, da bomo šli pospešeno na predčasne volitve«.

Nujnost

Ne le koalicija, ampak tudi v družbah, ki ju zakon zadeva, rešitev podpirajo. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je poudaril, da prav ta zakon omogoča obratovanje po 1. januarju. Direktor Teša Branko Debeljak je bil bolj čustven: »Nihče ne bo izgubil zaposlitve, še vedno bo ogrevanje. V svojem lastnem imenu in v imenu zaposlenih, na katere sprejetje zakona neposredno vpliva, prosim, da zakon podprete in omogočite veljavnost do konca leta.«

Ob slovesu od premoga šaleške zahteve v parlamentu

Enako je prosil tudi generalni direktor PV Marko Mavec: »Nihče ne bo izgubil službe. Pozivam vas, da zakon sprejmete, in vam v imenu rudarjev kličem hvala in rudarski srečno.«

Kot je bilo razbrati iz resnično burne razprave, bodo mnogi za zakon glasovali le zato, ker ne morejo pustiti ljudi na cedilu. Miroslav Gregorič (Gibanje Svoboda) je priznal: »Ne bom vesel, ampak bom ta zakon podprl, ker je vsaka druga različica še hujša.« Nataša Sukič (Levica) je bila razočarana, da ima lokalna skupnost take pomisleke: »Za ogrevanje enega gospodinjstva v Šaleški dolini bomo državljani plačali v povprečju 13.350 evrov na leto. Večina se nas ogreva za ta denar več let. Tu bomo zelo pomagali, čeprav nikomur nismo. Smo Mariboru kdaj takole pomagali? Pa je bilo 30.000 ljudi na cesti. Ampak ljudje niso nič krivi, so žrtve, zato bomo pomagali.«

Odbor je na koncu seje s devetimi glasovi za in šestimi proti podprl zakon, o katerem bodo odločali poslanci državnega zbora v četrtek. Hkrati je odbor sprejel še sklep, s katerim vladi predlaga, da najkasneje v pol leta sprejme zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju regije. Odbor je s sklepom ugotovil še, da je zakon skladen s strategijo za izstop iz premoga in da v ničemer ne prejudicira izstopa iz premoga pred letom 2033.