Strošek zapiranja velenjskega rudnika ocenjen na milijardo evrov

Še do ponedeljka je možno podati pripombe na osnutek zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV). Velenjski svetniki predlagajo, da bi ta rok podaljšali, njihove zahteve, kaj vse naj bo vključeno v zakon, pa so, pričakovano, velike. Med njimi brezplačen prenos zemljišč, ki so v lasti PV, pa tudi sredstva za nadaljnje delovanje lokalnih športnih klubov in društev, ki so bili do zdaj povezani z njim.

Po osnutku zakona bi premogovnik zapirali v šestih fazah, postopno zapiranje bi trajalo od leta 2025 do leta 2045. Do 31. decembra 2033, ko bo Slovenija uradno izstopila iz premoga, bi sicer premog še vedno pridobivali za nujne energetske in sistemske potrebe. Do takrat bi po tem zakonu PV imel tudi rudarsko pravico in koncesijo za izkoriščanje premoga, do 30. junija 2045 pa za dokončanje popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del. Do konca leta 2045 bi moral premogovnik predlagati likvidacijo družbe.

Velenjski svetniki proti interventnemu zakonu

Osnutek zakona predvideva za prvi dve leti postopnega zapiranja premogovnika največ 50 milijonov evrov vsako leto. Po osnutku programa postopnega zapiranja, ki so ga pripravili v PV, je ocenjeni skupni strošek zapiralnih del 1,044 milijarde evrov. Predvidevajo, da bo najdražji kadrovski del, in sicer skupno 405 milijonov evrov. Trenutno je v sistemu PV okoli 1760 zaposlenih, menijo, da jih bodo leta 2034 za zapiralna dela potrebovali še 500, po dveh letih pa le še 250. V osnutku piše, da bo povprečno število zaposlenih leta 2033 v premogovniku 1008, kar pomeni, da za 508 ljudi leta 2034 ne bi imeli več dela. A še bolj jih skrbi, da sploh ne bodo imeli dovolj usposobljenih kadrov za izvajanje zaključnih del v rudniku, saj že zdaj raje izberejo druge delodajalce.

Odpravnine, predlagane v osnutku zakona, so višje, kot jih določa zakon o delovnih razmerjih, po osnutku bi lahko zaposleni v PV uveljavili pravico do poklicne pokojnine, če bi jim do starostnega pogoja manjkala največ tri leta in invalidom pet let. Predstavnik sindikata Simon Lamot je opozoril, da bi morali možnost predčasne upokojitve dati vsem, ki jim manjka pet let. Kot je povedal Janez Rošer iz PV, jih najbolj skrbijo zaposleni v hčerinskem invalidskem podjetju HTZ, saj zanje druge zaposlitve dejansko ni.

Teš in njegova vloga v slovenski energetiki

Zahteve

Svetniki so opozorili, da lokalna skupnost pri osnutku ni sodelovala, čeprav so bili predstavniki imenovani v delovno skupino. V sprejetem sklepu svetniki med drugim zahtevajo, da izkopavanja premoga ne smejo končati prej kot leta 2033 in da je treba v zakon napisati, da ne privolijo v nikakršen uvoz premoga iz tujine v prihodnosti. Zapisali so tudi, da so ocenjeni zapiralni stroški v višini 1,044 milijarde evrov »bistveno premalo«.

S sklepom zahtevajo, da v zakon vključijo brezplačne prenose zemljišč ter usodo stanovanj, ki so v lasti PV in Teša, kot je spomnil župan Peter Dermol: »Potrebujemo ustrezne rešitve za okoli 300 stanovanj, bodisi v last lokalne skupnosti bodisi v okviru republiškega stanovanjskega sklada. Zahtevamo, da strateško pomembna zemljišča preidejo v last občin, kjer bomo zagotovili, da bodo uporabljena za razvojne vsebine. Posebno pozornost moramo nameniti kulturni dediščini, kot je Muzej premogovništva Slovenije, ki ima izjemen pomen za našo identiteto in zgodovino. Pri zapiranju PV moramo zagotoviti, da negativne posledice ne bodo prizadele naše skupnosti ali vplivale na položnice občanov, predvsem v smislu cene toplote, ki je tesno povezana s ceno premoga.«

Teš in premogovnik bosta primarno proizvajala toploto

Svetniki zahtevajo še, da v zakon vključijo družbeno odgovornost premogovnika tudi v času zapiralnih del: »To zajema finančna sredstva za delovanje lokalnih športnih klubov in kulturnih društev, ki so ključni za ohranjanje družbenega življenja in identitete regije ter so do sedaj bili povezani z delovanjem premogovnika.«

Na velenjski občini še do jutri do 10. ure po elektronski pošti sprejemajo pripombe k osnutku zakona, nato jih bodo poslali ministrstvu za naravne vire in prostor. Tam načrtujejo sprejetje zakona do marca 2025.