Za toplarno Teš 324 milijonov evrov iz proračuna

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, s katerim rešuje kurilno sezono v Šaleški dolini do pomladi 2027 ter preprečuje stečaj Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Strošek proračuna bo po oceni 323,9 milijona evrov.

Predlog zakona, ki gre v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku, predvideva izločitev Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje iz skupine HSE ter preoblikovanje Teša v javno gospodarsko službo, ki bo zagotavljala toploto v občinah Velenje in Šoštanj za 35.000 prebivalcev. Termoelektrarna se tako preoblikuje iz enote za proizvodnjo električne energije, ki bo zdaj sekundarni produkt, v toplarno. Brez tega zakona bi, kot so že pred časom povedali na ministrstvu za okolje, prostor in energijo (Mope), Teš in Premogovnik končala v stečaju. HSE namreč prihodnje leto ne bo več smel pokrivati razlike med višjo proizvodno in nižjo prodajno ceno elektrike. Stečaj obeh družb bi izjemno negativno vplival na življenje v dolini in državni proračun. Tega država ne more dopustiti, je poudaril finančni minister Klemen Boštjančič.

Vlada želi po besedah ministra Bojana Kumra z zakonom preprečiti najslabši možen scenarij, ki bi v primeru neukrepanja v hudo stisko pahnil zaposlene v obeh družbah, njihove družine in prebivalce Šaleške doline. S prehodnim zakonom želi tako vlada zagotoviti njihov socialno varnost, zaščititi delovna mesta in ohraniti pogoje za dostojno življenje ljudi v dolini.

Nov zakon nadomešča osnutek zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki je bil v javni obravnavi. Nov zakon ureja delovanje Teša do 30. aprila 2027, s čimer si država kupuje čas za pokrivanje treh kurilnih sezon, da dolina zakoliči rešitve proti novemu alternativnemu viru ogrevanja ter za sprejem dveh pomembnih zakonov, to sta zakon o postopnem zapiranju premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Šaleške regije. Omenjena bosta določila letnico zaprtja rudnika in smeri preobrazbe regije. Ta se bo financirala iz sklada za pravičen prehod, pri čemer bo regija morala imeti za evropsko financiranje pripravljene projekte.

Cena toplote, ki je v regiji najnižja v Sloveniji, bo fiksirana na pragu Teša, in sicer na 1. oktober letos, letno se bo poviševala z rastjo življenjskih stroškov. Teš bo služil s prodajo toplote, pa tudi električne energije ter potencialno nekaterih drugih produktov, kot je prodaja sistemskih storitev. Teš bo predvidoma obratoval z zmanjšano močjo in proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije, kot jo ob polnem obratovanju. Od 70 do 90 odstotkov proizvedene električne energije bo lahko prodal po vnaprej določenem diagramu proizvodnje Borzenu, ostalo po tržnih cenah

Dividende za poplačilo stroškov

Sicer pa bo morala razliko med stroški in prihodki kriti država. Do 30. aprila 2027 je predviden strošek 323,9 milijona evrov. Vlada bo pozvala SDH naj sredstva za to nadomestilo zagotovi iz dividend energetskih družb. Večino sredstev naj bi zagotovil HSE, kar je skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh, menijo na ministrstvu, kjer dodajajo, da naj bi polovico dobička ostalo HSE za razvoj. HSE se bo tako znebil izgubarske termo divizije, kar naj bi pozitivno prispevalo k njegovemu investicijskemu potencialu v obnovljive vire energiije.

K temu je treba prišteti še 80 milijonov evrov kredita Evropski investicijski banki za šesti blok. To breme naj bi bilo preneseno na HSE.

Boštjančič ocenjuje, da bodo skupni stroški zgrešene naložbe v šesti blok Teša, zapiranja termoelektrarne in Premogovnika ter prestrukturiranje regije dosegli ali presegli strošek sanacije bančnega sistema pred desetletjem, ki je takrat za davkoplačevalce znašal okoli 4,5 milijarde evrov.

Velenjski mestni svetniki so v sredo obravnavali predlog zakona. Vlada je nekatere pomisleke Velenjčanov upoštevala, a mestni svetniki zakona ne podpirajo. Med drugi zahtevajo določitev leta 2033 kot zadnji rok za izkopavanja lignita, nasprotujejo predčasnem prenehanju izkopavanja lignita ter poudarjajo nujnost čimprejšnjega sprejetja zakonov za razvojno prestrukturiranje regije in postopno zapiranje rudnika.