Pedagoški inštitut je s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Centrom za študij edukacijskih politik in socialnih inovacij, Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije in Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije pripravil simpozij ob upokojitvi dr. Ljubice Marjanovič Umek, ddr. Zdenka Kodelje in dr. Slavka Gabra. Ljubica Marjanovič Umek in Slavko Gaber sta opozorila, da bi bilo bolje, ko bi si za prenovo šolstva vzeli več časa, sicer tisto, kar bo nastalo, ne bo uporabno.

dr. Slavko Gaber. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

ddr. Zdenko Kodelja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

dr. Ljubica Marjanovič Umek. FOTO: Šimen Zupančič

Slavko Gaber, nekdanji minister za šolstvo z najdaljšim stažem, je bil v času prejšnje vlade gonilna sila partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem. Potem ko so pred več desetletji že snovali prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema, so v partnerstvu vzgojiteljev učiteljev, ravnateljev, strokovnjakov različnih fakultet, sindikata in staršev želeli narediti nekaj podobnega. Pomagati politiki najti smer, v katero naj bi vzgoja in izobraževanje šla. A nova vlada Roberta Goloba in novo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta se odločila za svojo pot z nacionalnim programom vzgoje in izobraževanja (NPVI), ki je zdaj v fazi predloga.

Slavko Gaber: Če zavozimo šolstvo, bo še huje, kot da smo zavozili zdravstvo

Kot je na simpoziju dejal Gaber, je partnerstvo pripravilo več kot 300 strani gradiva, dostopno je na Svizovi spletni strani. Gradivo je potrebno dodelave, da bi postalo nacionalni program. Ker je bilo ogromno dela že opravljenega, so želeli sodelovati z ministrstvom, je spomnil Gaber: »Ni se jim zdelo vredno prevzeti dela več kot 160 ljudi, ki so bili pripravljeni zastonj delati mesece, in z njimi premisliti naš načrt. Hoteli smo vključiti ljudi z ministrstva, zavoda za šolstvo in drugih javnih zavodov, da bi skupaj v diskusiji prišli do nečesa, kar bi dišalo po novi družbeni pogodbi za to področje. Čas se nam je zdel zrel, da bi nekaj takega naredili. Seveda smo zamudili, ker ni verjeti, da se bo to zgodilo.«

Napačen vrstni red

Stroka, tako teoretiki kot praktiki, in sindikat so večkrat opozorili, da vrstni red, kako so se lotili prenove oziroma sprememb v vzgoji in izobraževanju, ni smiseln. Medtem ko NPVI še ni sprejet, je bilo sprejetih že več zakonodajnih sprememb, zavod za šolstvo pa v projektu z evropskimi milijoni pospešeno prenavlja učne načrte. Gaber je na simpoziju spomnil, da so v preteklosti znali upoštevati vrstni red: »V zdajšnjem postopku vidim eno samo napako. Tako kot so se lotili stvari, bi morali najprej narediti evalvacijo uspeha izvedbe nacionalnega programa oziroma učnih načrtov.«

Športna stroka vztraja, da je ključna težava nestrokovnost

A prav zdaj res ni časa za napake. Kot je opozoril Gaber, je namreč današnja situacija bistveno bolj radikalna, kot je bil čas po osamosvojitvi. Okolje, ekonomija, predstavniška demokracija … ne funkcionirajo več na način, kot so zastavljeni, odpira se vprašanje digitalizacije in kje v vsem tem je mesto človeka ter kako ga formiramo, je poudaril Gaber: »Stik, pogovor, branje, ko se o prebranem pogovarjaš, so temeljni elementi formiranja. Je zato treba premisliti pristope v vrtcu in šoli? To je na žalost retorično vprašanje. Je to preprosto? Ne.« Poudaril je, da slabša ko bo situacija, bolj bo družba pritiskala na vrtce in šole, naj pomagajo pri reševanju problemov, ki jih imajo starši, ki so prav tako sami izgubljeni in nemočni pri velikih spremembah, ki pretresajo našo družbo.

Prav zato bi bila družbena pogodba o prihodnosti vzgoje in izobraževanja nujna. Pripravljena mora biti tako, da bo vzdržala. Gabra namreč skrbi: »Ali bomo skrbeli za znanje, vednost, za to, da bo komu še mar, ali sem razumel, kar sem domnevno prebral. Naloga je tako velika, da tudi če si vzamemo še leto, dve za razmislek o nekaterih temeljnih vprašanjih, da se ponastavi nekaj, čemur bi na koncu lahko rekli nacionalni program in bi bilo vredno, da bi v parlamentu potrdili, mene manj moti kot to, da bomo sprejeli 'kar nekaj', kar se tako ali tako ne bo prijelo.«

Obvezni drugi tuji jezik in dodatna ura športa

In vrtci?

Podsistem, o katerem ne govorimo veliko, je predšolska vzgoja. Kot pravi Ljubica Marjanovič Umek, gre v vrtcih vendarle še za določeno kakovost, ki izhaja tudi iz tega, da politiki v vrtcih še ni uspelo sprejeti toliko parcialnih »rešitev« kot v šolah. Še največ težav je z odložitvijo vpisa, ki pa so posledica sistemskih napak v osnovni šoli v prvem triletju, opaža Ljubica Marjanovič Umek. V svoji razpravi na simpoziju je opozorila na problem krajšega programa, ki ga predlog NPVI sicer razširja z 240 na 480 ur. Dejala je, da so raziskave v preteklih desetletjih dokazale, da je učinek krajšega programa kot priprave na šolo ničen: »Vrtec ima pozitiven učinek le, če je otrok v kakovostnem programu najmanj tri leta in v celodnevnem programu. Vse to je dokazano.«

Ponekod razmišljajo tudi o združevanju šol in vrtcev

Ljubica Marjanovič Umek je na simpoziju še opozorila na večkrat omenjeno digitalizacijo v vrtcih, pri kateri naj bi šlo za digitalno brez digitalnega, pri otrocih pa da bi bilo treba spodbujati algoritmično in logično mišljenje. Pri prenovi kurikuluma je tako večkrat omenjeno spodbujanje kritičnega, logičnega mišljenja, raziskovanja … Marjanovič Umkova se sprašuje, kje je otroška igra, spomnila je, da niti prostori še vedno niso urejeni, da bi zadoščali normativom, ki so bili postavljeni leta 1996. Pri spodbujanju digitalizacije pa je navedla letos objavljeno avstralsko študijo, pri kateri so ocenjevali čas otrok, starih od 12 do 36 mesecev, v interakciji ter njihov govor. »Ugotovili so, da pri 36-mesečnem otroku ena dodana minuta zaslona pomeni 6,6 odstotka manj interakcije z odraslimi, s tem pa se otrokov govor zmanjša za 4,9 odstotka. Več socialne interakcije pomeni boljši govor, ki je dober napovednik kasnejše uspešnosti.«

Ljubica Marjanovič Umek je tudi v koordinacijski skupini za prenovo kurikuluma za vrtce, ki ga vodi zavod za šolstvo. A strokovnjakinjo skrbi: »Poleg splošne skupine, v kateri sem, je še sedem skupin za področja, kot so jezik, matematika, gibanje … To držati skupaj, da se ne pozabi, da je otrok predšolski, ne gre. Na sestavo področnih skupin nismo imeli nobenega vpliva. Razočarana sem, da se na posameznih področjih vodi primerljiva vojna, kot se je v postavitvi devetletke med predmeti. Zdaj se pa to preslikava še na vrtec. Vsi bi postavljali cilje, ki so po moji presoji zgrešili uporabnika, in to je otrok. Cilji so prezahtevni. Posamezni delčki so celo zahtevnejši, kot so tisti v prvem triletju osnovne šole.«

Starost ne sme biti edini dejavnik za odlog vpisa v prvi razred

Tudi ona meni, da bi bilo bolje stopiti na zavoro: »Stalno opozarjam, da naredimo raje tri korake nazaj in bomo pač en mesec kasneje pripravili kurikulum, a bo potem pot krajša. Ampak datumi so postavljeni, zavod za šolstvo jih zahteva.« Dodatna težava je dejstvo, da ni povezave med posameznimi ravnmi, kar je, denimo, pomembno pri prehodu iz vrtca v osnovno šolo, še razlaga Marjanovič Umkova: »Stvari niso domišljene, nobenih razlik ni med posameznimi podsistemi, sprejeta so neka priporočila, ki jih potem zavod za šolstvo vneto prenaša na vse ravni dokumentov. Zato ne verjamem, da bo iz tega nastala ne vem kakšna kakovost.«