V nadaljevanju preberite:

Da je prenova vzgoje in izobraževanja nujna, ni vprašanje. Vprašanje je smer sprememb. Odgovore je v Partnerstvu za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem iskalo več kot 170 strokovnjakov, med katerimi je tudi nekdanji šolski minister Slavko Gaber. Upali so, da bo dokument, ki so ga objavili letos, novi minister upošteval. Delati so namreč začeli še v času prejšnje vlade. Namesto tega smo dobili dva dokumenta: dokument Partnerstva in osnutek nacionalnega programa. Svet se medtem (pre)hitro spreminja.

»Da niso imeli srečne roke pri izbiri ljudi, ki bi poskrbeli, da bi bil kompleksen sistem, ki odloča o naših usodah na dolgi rok, tekoče servisiran, je bolj ali manj jasno. Mednarodne raziskave kažejo, da tonemo. Posledice bodo iz leta v leto vidne na različnih področjih. Ko imate čedalje slabše rezultate, čakate, kdaj bodo ti, ki so imeli slabše rezultate, prišli na mesta, na katerih bodo skrbeli za inženirske posle, ekonomijo, šolo, zdravstvo, socialo ipd. Ta problem se manj vidi na prvo žogo tudi zaradi pripravljenosti učiteljstva, ki resno jemlje svoj posel, čeprav ni zavezano Hipokratovi prisegi. Učiteljice poskrbijo, da ne dobimo vsega slabega nazaj v glavo.«

»V vlado ne hodiš, ker hočeš pritegniti medijsko prepoznavnost, tudi ne zato, da tam klečiš. V vlado vstopiš, da bi dosegel tisto, o čemer verjameš, da je treba v Sloveniji narediti v skupno dobro. Seveda moraš najprej vedeti, za kaj se je vredno izpostaviti. Če ti to ni jasno, potem, prosim, ne hodi tja. Tebi bo slabo, sistemu, družbi pa bo še huje.«

»Ko poslušam, da je na našem področju, torej v šolah, problem v tem, da zahtevamo preveč znanja, vidim, da je res hudo. Toliko bolj, ker to govorijo tudi ljudje, katerih delo globoko spoštujem. Iz knjig in deloma iz lastne izkušnje vem, da je, ko se pojavi izguba kompasa, ko tudi resni ljudje trosijo rešitve, ki so skregane z zdravo pametjo, na delu čas velike stiske.«